| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
VAROVANJE MEJE NA DIGITALNEM MODELU RELIEFA
Gregor Čule, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali s problemom varovanja meje na digitalnem modelu reliefa. Mejo varujemo s postavitvijo senzorjev nanjo in v notranjost omejenega območja. Implementacijo smo snovali na digitalnih modelih reliefa DMR100 in DMR25. Za varovanje uporabljamo neusmerjene in usmerjene senzorje. Težimo k temu, da postavimo čim manj senzorjev in da je postavitev čim bolj enakomerna. Najprej smo preučili reševanje problema vidnosti, ki ga potrebujemo za preverjanje vidnosti med senzorji in mejo. Nato smo razvili algoritme za postavitev neusmerjenih in usmerjenih senzorjev. Razvite algoritme smo preizkusili z različnimi vhodnimi podatki. Dobljene rezultate smo analizirali. Na podlagi analize smo primerjali algoritme in poiskali njihove prednosti in slabosti.
Ključne besede: varovanje meje, digitalni model reliefa (DMR), problem vidnosti, postavitev senzorjev
Objavljeno: 13.03.2009; Ogledov: 1740; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (5,48 MB)

5.
VEČPARAMETRSKI MODEL ZA POMOČ PRI IZBIRI DIGITALNEGA FOTOAPARATA
Anja Uranič, 2010, diplomsko delo

Opis: Digitalna fotografija je postala del vsakdanjega življenja. Skoraj vsaka družina ima danes digitalni fotoaparat, fotoaparati se reklamirajo na jumbo plakatih, digitalno fotografijo pa lahko posnamemo kar s prenosnim telefonom. Ponudba digitalnih fotoaparatov je iz leta v leto večja, zato je izbira in nakup pravega oz. nam najustreznejšega dokaj zahtevno opravilo. Pred nakupom pa je pomembno, da dobro razmislimo, kakšen fotoaparat si želimo in v kakšne namene ga nameravamo uporabljati. V diplomskem delu so predstavljeni kriteriji, ki so pomembni za izbiro digitalnega fotoaparata, ter njihov pomen. Ob upoštevanju le-teh smo predstavili model, izdelan v računalniških programih Dexi in Vredana, s pomočjo katerega kupec na enostaven način izbere in se odloči za zanj najprimernejši digitalni aparat. Končni rezultat diplomskega dela je ocena posameznega digitalnega fotoaparata ter na koncu predlagan najprimernejši digitalni fotoaparat.
Ključne besede: odločanje Dexi večparametrski model fotografija • digitalni fotoaparat
Objavljeno: 25.11.2010; Ogledov: 1882; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

6.
SIMULACIJA RAZŠIRJANJA ULTRAKRATKIH RADIJSKIH VALOV NA DIGITALNEM MODELU RELIEFA
Simon Caf, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je razvoj aplikacije, ki bo simulirala razširjanje ultrakratkih radijskih valov na digitalnem modelu reliefa. V diplomskem delu na kratko opišemo elektromagnetno valovanje, način razširjanja valov in model ITU. Nato predstavimo algoritme in metode, ki smo jih uporabili pri izrisu digitalnega reliefa. Sledi podrobnejša predstavitev vmesnika in razlaga Bresenhamovega algoritma. Nato še razložimo implementacijo modela ITU in predstavimo rezultate aplikacije.
Ključne besede: računalniška geometrija, digitalni model reliefa, vidnost, razširjanje elektromagnetnih valov
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 1715; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

7.
BREZPARAMETRIČNI ALGORITEM GRADNJE DIGITALNEGA MODELA RELIEFA IZ PODATKOV LiDAR
Domen Mongus, 2012, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji opišemo dva postopka gradnje digitalnega modela reliefa iz podatkov LiDAR. Prva metoda iterativno približuje zlepke tankih plošč proti terenu, pri čemer s postopnim zmanjševanjem strukturnega elementa opravlja filtriranje točk glede na njihove viške razlike z interpolacijsko ploskvijo. S cilindrično transformacijo okrepimo nezveznosti v porazdelitvi točk, ki so posledica prisotnosti objektov. Brezparametrično pragovno filtriranje dosežemo samodejno s pragovno vrednostjo, definirano s standardno deviacijo. Rezultati pokažejo, da metoda pravilno določi teren tudi v najzahtevnejših primerih. Pričakovana natančnost metode nad podatki, danes uporabljenimi v vsakodnevni praksi, je več kot 96 %, medtem ko povprečna skupna napaka nad naborom testnih podatkov združenja ISPRS ne preraste 6 %. Druga metoda uporablja prilagodljiv morfološki filter, kjer je velikost strukturnega elementa v vsaki točki določena glede na njeno razdaljo do najbližjega roba. Vhodni nabor podatkov v ta namen najprej razporedimo v mrežo, nad katero izvedemo zaznavo robov z metodo kompas in Sobelovim operatorjem. Z morfološkim polnjenjem regij razdelimo mrežo v regije ospredja in ozadja. Definicijo strukturnega elementa izpeljemo iz transformacije razdalj regij ospredja. Končno filtriranje podatkov opravimo s cilindrično transformacijo in pragovnim filtriranjem. Z rezultati pokažemo, da na ta način v primerjavi s prvo metodo dosežemo 94 % višjo računsko učinkovitost, medtem ko je natančnost metode višja za 20 % nad podatki z nižjo ločljivostjo ter 30 % nad podatki z višjo ločljivostjo.
Ključne besede: algoritmi, daljinsko zaznavanje, računalniška geometrija, razpoznava vzorcev, digitalni model reliefa, matematična morfologija, LiDAR, samodejno filtriranje podatkov, klasifikacija, zlepki tankih plošč
Objavljeno: 28.09.2012; Ogledov: 1586; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (12,56 MB)

8.
LIDAR tehnologija pri planiranju, projektiranju, vzdrževanju in upravljanju v gradbeništvu ter ekonomska upravičenost
Katja Ježovnik, 2013, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga obravnava kratko predstavitev vodotokov in poplav v Sloveniji, pridobivanje podatkov za hidravlične analize in pridobivanje podatkov s tehnologijo LIDAR. Predstavljene so metode, ki so jih uporabljali včasih in kako le-te povezujejo z novejšo tehnologijo danes. V zaključku sledi konkreten primer simulacij poplav na reki Muri in kakšne posledice bi s seboj prinesle, prav tako je opisana ekonomska upravičenost tehnologije LIDAR.
Ključne besede: geodezija, poplave, Mura, geografski informacijski sistem, digitalni model terena, tehnologija LIDAR
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1457; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

9.
Izbira primerne metode računanja vidnosti na digitalnem modelu reliefa
Branko Kaučič, Borut Žalik, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Uporaba informacije o vidnosti v geografskih informacijskih sistemih narašča. Ker je večini primerov uporabe osnova vidno polje, smo v prispevku podali pregled obstoječih metod in razkrili njihove lastnosti. Na podlagi pregleda lahko sedaj vsak (uporabnik ali načrtovalec) izbere metodo, ki glede na zahteve aplikacije (čas, kakovost) najbolj ustreza.
Ključne besede: analiza terena, GIS, vidnost na terenu, vidno polje, digitalni model terena, enakomerna kvadratna mreža
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 537; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

10.
SAMOLETALNIK ZA OPRAVLJANJE KONSTRUKCIJE DIGITALNEGA MODELA POVRŠJA, TEMELJEČE NA ZAJETIH FOTOGRAFIJAH
Jernej Kranjec, 2015, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je pridobitev primernih zračnih fotografij za namen opravljanja konstrukcije digitalnega modela površja. Poudarek je na uporabi prostodostopnih potrošniških naprav, ki jih lahko sami razširimo za opravljanje želene funkcije. Magistrsko delo sestavlja več zaključenih enot. V prvi preverjamo primernost uporabe in možnost modifikacije kompaktnih potrošniških fotoaparatov za zajem zračnih posnetkov visoke ločljivosti. V drugi pripravljamo izvedbo samoletalnika za opravljanje poletov s pripravljeno fotografsko opremo, ki je preko preko vgrajenih računalniških in elektronskih sistemov zmožen avtonomnega leta. V tretji opravimo in ocenimo konstrukcijo digitalnega modela površja iz zajetih zračnih posnetkov.
Ključne besede: samoletalnik, obdelava signalov, vizualizacija podatkov, obdelava slik, digitalni model površja
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 559; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (29,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici