| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ARTICLE 77 CISG: REASONABLENESS OF THE MEASURES UNDERTAKEN TO MITIGATE THE LOSS
Peter Rižnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Dolocba 77. člena Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG) od pogodbi zveste stranke zahteva, da opravi vse razumne ukrepe za zmanjšanje škode, ki izhaja iz kršitve pogodbe. Ta določba temelji na kriteriju razumnosti ukrepov, ki je podvržen različnim interpretacijam sodišč in arbitražnih tribunalov. To diplomsko delo se osredotoča predvsem na tolmačenje načela razumnosti, predvsem s predstavitvijo številnih primerov iz sodne prakse, obenem pa predstavlja tudi nekatere poglede pravne teorije na obravnavano problematiko. Izčrpno povzema aspekte določb 77. člena, vključno s problematično uporabo v primeru ko stranka poleg ali namesto odškodnine uveljavlja druga pravna sredstva, ki jih ima po CISG. Ker se CISG uporabi pri večini pogodb o mednarodni prodaji blaga je razumevanje interpretacije njenih določb nadvse pomembno. Namen tega dela je tako bralcu podrobno predstaviti princip zmanjševanja škode v pomembnem delu mednarodne prodaje blaga.
Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga, dolžnost zmanjševanja škode, odškodnina, mednarodna prodaja blaga, mednarodna prodaja, Združeni narodi, mednarodna prodajna pogodba, pogodba o mednarodni prodaji blaga, zmanjševanje škode, 77. člen, pravna sredstva, kršitev pogodbe
Objavljeno: 18.02.2010; Ogledov: 2541; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (464,63 KB)

2.
KONFORMITETA BLAGA TER DOLŽNOST PREGLEDA IN NOTIFIKACIJE V SKLADU Z DUNAJSKO KONVENCIJO (CISG)
Ana Teršek, 2012, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, drugače Dunajska konvencija (krajše CISG), zagotavlja enoten tekst prava za mednarodno prodajo blaga. Namen CISG je zagotavljati moderen, enoten in pravičen režim za mednarodne prodajne pogodbe. Tako le-ta občutno prispeva h gotovosti in trgovinski izmenjavi ter zmanjšanju stroškov transakcij. CISG je do danes uspela pridobiti odobritev po celem svetu. Doslej je bila ratificirana že v 78-ih državah, tako, da je ocenjeno, da je med 70 – 80 % vseh mednarodnih prodajnih pogodb potencialno urejenih s CISG. Njeno univerzalnost, fleksibilnost in pomembno vlogo v praksi, med pravnimi akademiki in v pravnem izobraževanju, kaže približno 2500 objavljenih sodnih odločitev in arbitražnih odločb, obilno število akademskih del, številne konference in ne nazadnje tudi letni Willem C. Vis International Commercial Moot. Eno izmed pomembnejših vprašanj, ki jih Konvencija ureja, je zagotovo vprašanje konformitete oz. istovetnosti blaga, ki je urejeno znotraj 35. člena CISG. Določbe 35. člena CISG ustvarjajo kriterije, po katerih se presoja, ali je dobavljeno blago skladno z blagom iz pogodbe. Blago se torej šteje za skladno s pogodbo, če po vrsti, količini, kakovosti ter načinu pakiranja ustreza blagu, ki ga je bil prodajalec po pogodbi dolžan dobaviti. Vendar pa se stranki o specifikaciji blaga ob sklepanju pogodbe velikokrat ne domenita. Tudi kupčev namen kupovanja blaga prodajalcu velikokrat ni znan. V takšnih primerih se, ob odsotnosti drugačnega dogovora, uporabijo določbe drugega odstavka 35. člena CISG. Drugi odstavek 35. člena CISG navaja serijo nakazanih dolžnosti Konvencije, nanašajoč se na kvaliteto, ki se uporabijo »razen, če se strani nista drugače sporazumeli«. CISG odreja te nakazane dolžnosti predvsem iz razloga, da je dandanašnji internacionalni kupec upravičen pričakovati, da bo dobavljeno blago imelo določene temeljne lastnosti oz. kvalitete, tudi če le-teh pogodba ni izrecno vsebovala. Vendar pa je sama ugotovitev nekonformitete brezpredmetna, v kolikor kupec blaga ni pravilno in pravočasno pregledal in na tej podlagi prodajalca pravočasno in pravilno notificiral. Dolžnost pregleda blaga določa 38. člen CISG, ki se prične z določilom, da mora kupec pregledati blago v čim krajšem možnem času. Kupčeva dolžnost pregleda blaga tvori osnovo njegove dolžnosti notifikacije prodajalca o nekonformiteti, ki jo Konvencija določa znotraj 39. člena CISG. Čas oz. rok, v katerem mora kupec pregledati blago, ustreza roku v 39. členu CISG, do katerega bi kupec moral ugotoviti nekonformiteto in le-to posledično v razumnem času notificirati prodajalcu. Neuspešno poslano obvestilo o notifikaciji ima za posledico izgubo pravice sklicevati se na nekonformiteto. Posledično kupec ne more več zahtevati od prodajalca, da popravi nekonformiteto v skladu s 46. členom CISG, ne more zahtevati odškodnine v skladu s 74. - 76. členom CISG, niti zahtevati znižanja cene v skladu s 50. členom CISG.
Ključne besede: Dunajska konvencija, CISG, konformiteta blaga, 35. člen CISG, dolžnost pregleda blaga, 38. člen CISG, notifikacija o nekonformiteti blaga, 39. člen CISG, Willem C. Vis moot court.
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 2283; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
Pravna sredstva kupca po Dunajski konvenciji ( CISG) v primeru dobave neistovetnega blaga
Nejc Skrt, 2012, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG, tudi Dunajska konvencija) predstavlja unifikacijo prava mednarodne prodaje. Kot instrument unifikacije zagotavlja enoten pravni okvir za tiste pogodbe o prodaji blaga, ki jih med seboj sklepajo poslovni subjekti s sedežem v različnih državah. Njen univerzalni značaj je utemeljen z dejstvom, da jo je ratificiralo že 74 držav z vseh petih kontinentov, ki skupaj opravijo več kot dve tretjini svetovne trgovinske menjave. CISG predstavlja svojevrsten konsenz in hkrati kompromis med sicer diametralno različnimi rešitvami posameznih vprašanj prodajnega prava, ki so uveljavljene znotraj posameznih nacionalnih pravnih ureditev. Na podlagi konvencije je ena izmed temeljnih obveznosti prodajalca, da dobavi blago v skladu s pogodbo in to konvencijo- istovetno blago. V kolikor to obveznost krši zagotavlja konvencija kupcu določene sankcije oziroma pravna sredstva. CISG pa uporabo posameznih pravnih sredstev veže na dejstvo ali gre v konkretnem primeru za bistveno ali nebistveno kršitev pogodbe, t.j. ali je konkretno neistovetnost mogoče opredeliti kot bistveno kršitev pogodbe ali ne. Angloameriško pravo, na katerem v sferi urejanja pravnih sredstev temelji konvencija, namreč razlikujejo med dvema vrstama pogodbenih obveznosti in sicer med bistvenimi in nebistvenimi pri čemer se pri kršitvi prvih lahko pogodba razdre pri kršitvi drugih pa to ni dopustno. Ureditev kupčevih sankcij po CISG, tako kot v večini pravnih redov, temelji na treh osnovnih pravnih sredstvih: izpolnitveni zahtevek, razdor pogodbe in znižanje kupnine. Poleg omenjenih sredstev pa daje CISG pravico do odškodnine, ne glede na to ali je bila pogodba razdrta ali pa je bila na koncu pravilno izpolnjena. Se pa višina odškodnine omejuje s kriterijem, da mora biti za kršiteljico obseg škode predvidljiv že ob sklenitvi pogodbe.
Ključne besede: Dunajska konvencija–CISG, istovetnost blaga–35. člen CISG, pravna sredstva kupca v primeru prodajalčeve kršitve pogodbe–45. člen CISG, dobava nadomestnega blaga–46(2). člen CISG, popravilo blaga–(46(3) CISG), razdor pogodbe-49. člen CISG, znižanje kupnine–50 člen CISG, odškodnina–74. do 77. člen CISG, Willem C. Vis International Commercial Arbitration Moot.
Objavljeno: 14.09.2012; Ogledov: 1975; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici