| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vojna za obrambo samostojne Slovenije (1991) v luči poročanja francoskih časopisov : magistrsko delo
Kaja Mujdrica, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je prikazano poročanje francoskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 26. oziroma 27. junijem ter 7. julijem 1991. V ta namen sta bila analizirana najpomembnejša dnevnika, Le Monde in Le Figaro, pri čemer je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Osamosvojitev Slovenije, ki je bila razglašena 25. junija 1991, je med jugoslovanskimi oblastmi in njihovimi oboroženimi silami, Jugoslovansko ljudsko armado, ki so razdružitvi močno nasprotovali in želeli preprečiti razpad jugoslovanske federacije, naletela na oster odpor. Prve dni je bila Slovenija prepuščena moči lastnih oboroženih sil in civilnega prebivalstva, nato pa je v krizo z diplomatskimi akcijami posegla Evropska gospodarska skupnost, pri kateri je bila ena izmed pomembnejših držav Francija. Poročanje analiziranih francoskih dnevnikov je bilo najpogosteje kronološko – dopisniki so po večini spremljali in poročali o odločitvah slovenskega in jugoslovanskega političnega vrha ter o posredovanju evropske dvanajsterice, nekateri pa so dogodke tudi kritično analizirali. V stališčih francoskega političnega vrha je bilo skozi poročanja obeh najbolj reprezentativnih francoskih dnevnikov mogoče zaznati dve nasprotujoči si prizadevanji – ohraniti enotno Jugoslavijo, ob tem pa upoštevati načelo samoodločbe narodov. Vztrajno željo po francoskem obvarovanju ozemeljske integritete Jugoslavije so usmerjali tradicionalna francosko-srbska povezava, bojazen pred eskalacijo etničnih konfliktov na Balkanu, posledično pa tudi pred ponovnim vzponom Nemčije in preteklimi rivalstvi ter možnimi razprtijami v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Spremembo v miselnosti evropskih držav in Združenih držav Amerike je sčasoma povzročila agresija Jugoslovanske ljudske armade. Odločnost Slovencev, vojaška vztrajnost slovenskih obrambni sil (Teritorialne obrambe, milice) in diplomatske povezave slovenskih politikov so 7. julija privedle do podpisa Brionske deklaracije, s čimer je bila potrjena prekinitev sovražnosti, Slovenija pa se je zavezala, da za tri mesece »zamrzne« svojo osamosvojitev.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Francija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Le Monde, Le Figaro, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 05.10.2022; Ogledov: 133; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

2.
Medkulturnost v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991
Martina Potisk, 2018, doktorska disertacija

Opis: Temeljni cilj disertacije z naslovom Medkulturnost v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 je sistematično zaobjeti izvirno avtorsko konkretizacijo (inscenacijo) medkulturne pojavnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991. Zanima nas torej, katere so osrednje značilnosti (pokazatelji, nosilci) pripovednega insceniranja medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991. Kot je znano, medkulturnost sodi med bolj izmuzljive humanistične (teoretske) ideje; v osemdesetih in devetdesetih letih dvajsetega stoletja smo prisostvovali naglemu razraščanju znanstvenih panog, kar je raziskovalcem med drugim omogočilo, da svoja razpravljanja o medkulturnosti generirajo v luči različnih (tudi medsebojno neskladnih) teoretskih postavk in metodoloških pristopov. Izrazi, kot so medkulturnost, medkulturni dialog, medkulturni stik ali medkulturni konflikt, so zadnje čase prisotni na mnogih področjih človekovega delovanja, zatorej ni nenavadno, da jih najdemo tudi v literarnovednih študijah. Toda ker je obča (humanistična) ideja medkulturnosti nekoliko preširoka za razmišljanje o izključno književnih (recimo romanesknih) konkretizacijah medkulturne pojavnosti, je v zadnjih štirih desetletjih svoj razvoj in razmah doživela medkulturna literarna veda. Ta je sicer opremljena z manj enoplastnim teoretskim zaledjem, kar pa ji omogoča, da se loteva (predvsem) kulturološko pogojenega prepoznavanja in opomenjanja medkulturne znotrajbesedilne resničnosti. Tudi iz tega razloga pričujoča disertacija teži k neizključujoči obravnavi izvirnih inscenacij medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu ne samo z vidika strogo pripovednega poustvarjanja medkulturne pojavnosti, temveč še posebej v luči romanesknega dogajanja, romanesknega subjekta, jezikovnostilne ustrojenosti in medbesedilnega romanesknega naboja. Z letom 1991 opažamo izrazitejši porast sodobnega slovenskega romana. Za nadaljnjo analizo izvirnih konkretizacij (inscenacij) medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 je bilo nujno zamejiti izbor slovenskih romanesknih besedil z ozirom na naslednje kriterije: čas prve knjižne izdaje od (vključno) leta 1991 dalje; uveljavljenost avtorja glede na morebitne nagrade in/ali kritiško (meta)literaturo; enakost med spoloma; (med)generacijsko pestrost. Zlasti zadnji kriterij omogoča zastopanost vseh treh generacij sodobnih slovenskih pisateljev in pisateljic: starejše (rojena do leta 1950); srednje (rojena med letoma 1950 in 1970) in mlajše generacije (rojena po letu 1970). Kaže, da se ideja medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 uresničuje na temeljih medkulturnega dogajališča (prostor-časa), medkulturne identitete (subjekta), medkulturnega jezikovnega preskakovanja in medbesedilnih konotacij. Končni izsledki pričujoče disertacije torej ustrezajo pričakovanjem, zaradi česar je jasno, da izvirno inscenacijo medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 v večji meri generirajo in usmerjajo eksistencialno ustrojena zgodbena jedra s poudarkom na medkulturni bivanjskosti, intimnih (identitetnih) stiskah in ambivalentni jezikovni zavesti. Tako so uvodoma zastavljeni cilji povsem izpolnjeni, s čimer se ne nazadnje naznanja nujna potreba po raziskavah, ki slovenistično stroko opremljajo ne samo s pluralističnimi teoretskimi modeli, temveč tudi s širšo medkulturno »vizijo« nacionalne književnosti.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski roman, leto 1991, medkulturnost, medkulturno dogajanje, generacijske skupine, analitična perspektiva, pripovedne prvine, romaneskni prostor-čas, medkulturno dogajališče, medkulturno vmesje, romaneskni subjekt, subjektivna resničnost, hibridna identiteta, romaneskno besedišče, jezikovni ustroj, jezikovni preklop, romaneskni slog, medbesedilnost, medbesedilne navezave
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1601; Prenosov: 831
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

3.
POMEN PEKRSKIH DOGODKOV ZA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE
Darja Welza, 2016, diplomsko delo

Opis: V času po Titovi smrti so se razmere v tedanji skupni državi Jugoslaviji precej poslabšale. Država je zašla v vsesplošno politično in gospodarsko krizo. Poleg tega so se v Sloveniji vedno bolj uveljavljale ambicije po samostojnosti in lastni državi. Po izvedbi plebiscita o samostojnosti decembra 199, prvih večstrankarskih volitvah in ustanovitvi Teritorialne obrambe Republike Slovenije (vključno z njenima učnima centroma na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru) je prišlo do še intenzivnejšega procesa osamosvajanja. Republika Slovenija namreč ni več želela pošiljati vojaških nabornikov na usposabljanje v Jugoslovansko ljudsko armado, temveč je želela ustanoviti lastno vojsko. Jugoslovanski politični vrh in Jugoslovanska ljudska armada se s slovensko odločitvijo nista strinjala, zato sta sklenila proti Sloveniji nastopiti z agresijo. Zaradi prepričanja, da je 710. učni center v Pekrah lažje obvladljiv in da v Mariboru vlada vsesplošno nezadovoljstvo, sta sklenila, da so Pekre lažja tarča od Iga. Zaradi tega zmotnega prepričanja jugoslovanskega političnega vrha lahko z gotovostjo trdimo, da so dogodki 23. in 24. maja 1991 v Pekrah ogromno prispevali k osamosvajanju Slovenije ter ustanovitvi lastne vojske in države.
Ključne besede: Jugoslovanska ljudska armada, Teritorialna obramba Republike Slovenije, 23. maj 1991, 710. učni center Pekre pri Mariboru, 510. učni center Ig pri Ljubljani, osamosvajanje Slovenije, plebiscit, prve večstrankarske volitve
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 1285; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

4.
JAVNA PLASTIKA V MARIBORU IN LJUBLJANI MED LETOMA 1991 IN 2011
Špela Kobal, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so najprej izpostavljena dejstva o spomenikih, skulpturah, kipih in javni plastiki nasploh ter kaj razumemo pod temi termini in kakšna je razlika med njimi. Na kratko je predstavljena zgodovina in razvoj slovenskega kiparstva, ki je osnova za razumevanje kasneje odkrite javne plastike. Diplomsko delo prikazuje obstoječo javno plastiko, nastalo v letih med 1991 in 2011. Izpostavlja kulturni problem na področju kiparstva in s tem povezane javne plastike v času samostojne Slovenije. V tem času se je v primerjavi s preteklimi umetnostnimi obdobji odkrilo zelo malo javnih plastik, ki so nujne za spodbujanje in razumevanje sodobne kulture. V zadnjem delu diplomske naloge primerjam javne plastike med Mariborom in Ljubljano. Poglabljam se v razlike med tematikami nastalih javnih plastik, uporabljenimi materiali in predvsem njihovo pomembnostjo v okolju, znotraj katerega so postavljene. Rezultat diplomskega dela je popis, opis in analiziranje javnih plastik, ki so bile postavljene med letoma 1991 in 2011 na območju Maribora in Ljubljane. To področje je bilo doslej zelo slabo raziskano in opisano v obstoječi literaturi in fotografskih zapisih. V zaključku poudarjam pomembnost javne plastike in njen vpliv na rast kulture v okolju, v katerem je postavljena.
Ključne besede: javna plastika, javni spomeniki, javne skulpture, sodobna javna plastika, samostojna Slovenija, obdobje v letih med 1991 in 2011
Objavljeno v DKUM: 20.09.2012; Ogledov: 2239; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

5.
Aktivnosti pomurske milice v vojni za Slovenijo : diplomsko delo
Tomislav Habulin, 2011, diplomsko delo

Opis:
Ključne besede: policija, milica, Slovenija, osamosvojitev, vojna, 1991, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.12.2011; Ogledov: 1333; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (653,36 KB)

6.
VPLIV OBLIKE OBJEKTA NA OBTEŽBO VETRA
Andrej Pulko, 2011, diplomsko delo

Opis: Oblika objekta ima neposreden vpliv na obtežbe, ki nastanejo zaradi vetra, kateremu je objekt izpostavljen. Prav tako ima smer vetra, glede na objekt, velik vpliv na oblikovanje področij z največjimi obremenitvami. Za analiziranje vplivov vetra na objekte in konstrukcije v uporabi računski postopek po SISTEN 1991-1-4. V primeru zahtevnejših oblik objektov ali v primeru zahtevnejšega okolja, kateremu bo objekt izpostavljen, pa je zelo primerno orodje za izdelavo analize programski paket ANSYS. ANSYS omogoča izvajanje simulacij v navideznem okolju na navideznih modelih. S programskim orodjem ANSYS smo izvajali vzporedne simulacije, k računskim postopkom. Za namen analize vpliva vetra na objekt smo v osnovi uporabili enostaven objekt pravokotne oblike z enokapno streho in majhnim naklonom. Rezultate smo dobili po dveh postopkih, in sicer z računsko metodo po SIST EN 1991-1-4 in z izvajanjem simulacij v okolju ANSYS. Rezultati kažejo, da obstaja neposredna povezava med računsko metodo in metodo pridobivanja rezultatov s pomočjo simulacij. S programom ANSYS smo opravili tudi analizo vpliva izvedbe vogalov objekta na velikost obtežbe, ki nastane zaradi vetra. Pokazali smo, da že majhna sprememba oblike vogala lahko zmanjša obtežbo na površino neposredno ob obravnavanem vogalu za več kot 30%. Rezultati računske metode in rezultati simulacij v okolju ANSYS so pokazali, da je enokapna streha primerna oblika strehe, vendar je potrebno v primeru večjih hitrosti vetra izvesti dodatne ukrepe, ki povečujejo odpornost takšne strehe. Glavna težava pri izvedbi ravne strehe z majhnim naklonom je, da se na celotni površini strešine pojavijo srki, ki so precej veliki na zunanjem obodu. Upoštevati je potrebno dejstvo, da se na napušču, ki je neposredno izpostavljen udaru vetra, seštevata dva vpliva. Sešteti moramo srk na zgornji strani strehe in pritisk, ki se pojavi na spodnji strani strehe in je enak pritisku vetra na steno pod napuščem. Vse negativne vplive je možno v precejšni meri zmanjšati in to predvsem s pravilno izbiro izvedbe pokrivanja.
Ključne besede: veter, obtežba, SIST EN 1991-1-4, modeliranje, simulacije, ANSYS, pritisk vetra
Objavljeno v DKUM: 06.06.2011; Ogledov: 4328; Prenosov: 809
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici