1. Spremembe izbranih podnebnih kazalcev in klimatskih tipov v Evropi do konca 21. stoletja : magistrsko deloMatej Meško, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so analizirane spremembe izbranih podnebnih kazalcev in spremembe razporeditev podnebnih tipov od leta 1981 do leta 2100 na podlagi štirih 30-letnih obdobij. V teoretičnem delu sta orisana geografsko in podnebno stanje Evrope, kjer so izpostavljeni ključni dejavniki, ki so vzajemno vplivali na razporeditev podnebnih tipov, v našem primeru po Köppenovi podnebni klasifikaciji. Predstavljeni so tudi naravni in antropogeni vzroki za podnebne spremembe, ki jih že širša stroka vsakoletno bolj raziskuje. Pri tem se uporabljajo različni podnebni modeli in scenariji, ki napovedujejo različne intenzitete sprememb. Delo je nastalo na podlagi podatkov modela MPI-ESM1-2-HR in pesimističnega scenarija SSP-585. Pridobljene podatke iz CHELSA CLIMATE smo oblikovali v orodjih GIS za svoje potrebe ter analizirali spremembe razporeditev podnebnih tipov in sedmih izbranih kazalcev: letne povprečne temperature zraka, povprečne maksimalne temperature zraka, povprečne minimalne temperature zraka, letne višine padavin, dolžine rastnih dob, število dni s temperaturo nad 10 °C in število dni s snežno odejo. Analize so ugotovile spremembe pri vseh kazalcih, pojavile pa so se velike regionalne spremembe v intenzivnosti sprememb. Predvsem zahodni deli celine in tudi osrednji deli so izkazovali manjše spremembe, medtem ko se pri vseh kazalcih izpostavljajo prostori Južne, Severne in Vzhodne Evrope za območja največjih sprememb. Napovedi prikazujejo visok porast temperatur, zmanjšanje padavin, povečanje rastnih dob in števila dni s temperaturo nad 10 °C ter zmanjšanje števila dni s snežno odejo. Kot posledica sprememb kazalcev je tudi sprememba v razmestitvi podnebnih tipov. Na večino Evrope bi se razširili toplejši podnebni tipi, medtem ko bi hladnejši ostali omejeni le na visokogorje in skrajne severne dele celine. Spremembe kazalcev imajo in bodo imele katastrofalne posledice za naravo in človeka.
Ključne besede: Evropa, podnebne spremembe, podnebje, temperatura, padavine, Köppen, 21. stoletje.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (3,26 MB) |
2. Portretno slikarstvo Ferdinanda Maliča (1820–1900) : magistrsko deloBarbara Lešnik, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavano portretno slikarstvo Ferdinanda Maliča (1820–1900). Poleg predstavitve in analize izbranih umetnin v katalogu, so le-te preučevane tudi v kontekstu slogovnega umetnikovega razvoja ter upoštevanja umetnostnega ozračja 19. stoletja v slikarjevi ožji in širši okolici. Maliču se pisci v slovenskem prostoru nikoli niso posebej posvečali, tako da je predloženo delo prvi poskus podrobnejše razčlenitve dela opusa tega štajerskega umetnika. Na podlagi analize in interpretacije izbranih portretnih del smo ugotovili, da umetnikov slogovni razvoj lahko v grobem razdelimo na dva dela, in sicer na zgodnje obdobje z izrazitejšim naslonom na bidermajersko tradicijo ter dobo po preselitvi na Vukovski dvor, kjer je realizem, s katerim se je seznanil tekom bivanja v Franciji, zares prišel v ospredje. Vseskozi pa je moč opaziti slikarjevo tehnično dovršeno risbo, igro svetlobe in sence ter osredotočenost na obrazno fiziognomijo. Maličeva umetnost je še tolikanj bolj zanimiva, če vzamemo v poštev njegovo življenjsko pot; od ambicioznega študenta, kateremu se je obetala uspešna kariera, do umika na podeželje, kjer je, izoliran od najnovejših umetnostnih trendov, ustvarjal okarakterizirane portrete ljudi iz kmečkega okolja, pa tudi intimne in velikokrat tudi žanrsko obarvane upodobitve svoje družine, katerih čustven naboj izraža potrebo po slikarjevem izražanju lastnih čustev skozi umetnost. Z analizo Maličevih portretnih del smo želeli tudi opozoriti na kvaliteto tega slikarja, pri čemer upamo, da bo to morda spodbudilo raziskave umetnosti 19. stoletja na območju slovenske Štajerske.
Ključne besede: Ferdinand Malič (Mallitsch), portret, slikarstvo, 19. stoletje, Štajerska
Objavljeno v DKUM: 06.06.2024; Ogledov: 231; Prenosov: 43
Celotno besedilo (6,78 MB) |
3. Oprema interjerjev dvorca Turnišče od srede 18. stoletja do povojnih transferjev : magistrsko deloNejc Lazar, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava dvorec Turnišče na obrobju Ptuja in s svojimi mnogimi lastniki predstavlja še dokaj neraziskano tematiko, predvsem kar se tiče opreme dvorca in popisnih inventarjev. Tako se naloga posveča predvsem zapuščinskim inventarjem, zaplembi po drugi svetovni vojni in ohranjeni opremi, ki je bila po zaplembi povečini prenesena v zbirni center v ptujskem dominikanskem samostanu in leta 1948 predana Mestnemu muzeju. Magistrsko delo v začetku predstavlja kratek historiat lastništva gradu in se posebej posveti rodbini grofov Thurn-Valsassina, ki je posest kupila, jo povečevala in dala pozidati baročni dvorec ter družini Warren Lippit, ki je z nakupom posesti in dvorca odprla uspešno kobilarno. Sledi kronološko zasnovan arhitekturni oris dvorca, v katerem so na podlagi stanja raziskav predstavljene prezidave, izgled parka in današnja podoba. Na podlagi popisov v zapuščinskih inventarjih grofov Thurn Valsassina je na kratko opredeljena oprema dvorca v prvi četrtini 18. stoletja, več pozornosti pa je namenjeno stanju opreme sredi 18. stoletja, kot je navedena v popisnem inventarju barona Cramma iz leta 1749.
Pomemben del naloge na podlagi arhivskih podatkov analizira okoliščine zaplembe opreme rezidenc družine Warren Lippitt in njeni usodi. Več članov družine Warren Lippitt je bilo po vojni zaprtih v taborišču Šterntal, kasneje pa so nekaterih migrirali v tujino. Del podatkov je bilo mogoče pridobiti od njihovih potomcev v Angliji.
Besedilo dopolnjuje katalog znane opreme rezidenc družine v zbirki Pokrajinskega muzeja Ptuj in pri zasebnikih. Katalog je razdeljen na sklope, v katerih so obravnavani slike, sedežno pohištvo, shrambno pohištvo, ure in postelje.
Ključne besede: Turnišče, lastniki, Thurn-Valsassina, Warren Lippitt, barok, 19. stoletje, oprema dvorca, slike, pohištvo, inventarni popisi, zaplembe.
Objavljeno v DKUM: 14.02.2022; Ogledov: 1131; Prenosov: 226
Celotno besedilo (3,70 MB) |
4. Figura, ornamentika in oltarna arhitektura v opusu jožefa holzingerja (1735-1797)Boštjan Roškar, 2021, doktorska disertacija Opis: Namen doktorske disertacije z naslovom Figura, ornamentika in oltarna arhitektura v kiparstvu Jožefa Holzingerja (1735–1797) je izpostaviti pomen celovite obravnave sakralnega kiparstva 18. stoletja. Raziskovalci baročnega kiparstva na Slovenskem so se v svojih raziskavah doslej skoraj brez izjeme posvečali zgolj figuraliki, čeprav je večina obravnavanega gradiva sakralnega značaja, zanj pa sta značilna tesna povezanost oziroma prepletanje med figuro, ornamentiko in oltarno arhitekturo; ornamentika figuro dopolnjuje, arhitektura pa predstavlja njeno ozadje. Parcialno obravnavanje oltarnih celot oziroma zgolj figuralike je doprineslo k manjšemu naboru pridobljenih podatkov o avtorstvu, času nastanka ali provenienci. Celostna obravnava umetnin in upoštevanje širšega konteksta sta namreč predpogoja za ustrezne datacije in atribucije, zlasti ob upoštevanju dejstva, da arhivsko gradivo za velik del baročnega kiparstva na slovenskem Štajerskem bodisi ni ohranjeno bodisi ni v razvidu, oziroma je še neobdelano ali neurejeno.
Preučevanje opredeljene tematike je bilo najtehtnejše prav na primeru kiparstva Jožefa Holzingerja, saj je njegovo skoraj štiridesetletno kontinuirano kiparsko delovanje zajelo tri slogovna obdobja: pozni barok, rokoko in klasicizem. Številna ohranjena dela iz vseh treh slogovnih obdobij so predstavljala dovolj velik nabor, ki je omogočil, da je študija celostno zajela problematiko in dala rezultate, ki so širše uporabni in prenosljivi na preučevanje drugih kiparjev, nekatere izsledke pa je mogoče uporabiti tudi pri proučevanju slikarskih del. Holzinger se je enako skrbno posvečal kiparsko-figuralnemu delu, ornamentiki in oltarnim ter prižničnim arhitekturam, čeprav slednje niso bile v njegovi domeni v izvedbenem smislu, jih je pa gotovo načrtoval.
Iz pregleda stanja raziskav je razvidno, da so se raziskovalci kiparstva 18. stoletja na Slovenskem in v srednjeevropskem prostoru s tematiko ukvarjali parcialno. Večina raziskovalcev se je posvečala samo figuraliki, nekateri samo ornamentiki, zelo redke pa so raziskave oltarnih in prižničnih kulis. Glavni cilj disertacije je sistematična in poglobljena študija baročnega kiparstva na primeru opusa Jožefa Holzingerja. Obsežen, vsebinsko izčrpen in s fotografskim gradivom podprt katalog Holzingerjevih del je bil osnova za vsebinske sklope analitičnega dela disertacije. Holzingerjev opus je bil prvič obravnavan z vidika odnosa med figuraliko, ornamentiko in oltarnimi oziroma prižničnimi celotami, s čimer je disertacija bistveno dopolnila dosedanje obravnave baročnega kiparstva v štajerskem in slovenskem prostoru. Ker je bil velik del raziskav namenjen stilnim spremembam Holzingerjeve figuralike in ornamentike ter prepletanju stilnih smernic, je disertacija poglobila vedenje, zakaj je v izbranem časovnem obdobju prihajalo do prepletanja stilov. Med bistvenimi cilji disertacije je bilo na primeru opusa enega kiparja poglobljeno raziskati in predstaviti ornamentiko, njen izvor, zglede in grafične predloge, ki so jih uporabljali v kiparskih in rezbarskih delavnicah, s čimer je bilo osvetljeno tudi delo drugih kiparjev obravnavanega območja. Pomemben cilj disertacije je bila klasifikacija tipov oltarnih kulis oziroma sistematična opredelitev tipologije pomembnega dela oltarnih celot, ki so bile v dosedanjih raziskavah baročnega kiparstva večinoma zapostavljene. Disertacija je osvetlila tudi doslej povsem prezrt vidik polikromacij. Izpostavljen je delež, ki so ga pri finalizaciji cerkvene opreme imeli slikarji, ki so dali končni videz oltarnim in prižničnim celotam. Obravnavani so tudi naročniki in njihova vloga pri oblikovanju ikonografskih programov cerkvene opreme in njihovi morebitni vplivi na izbor stilnih elementov. Z obravnavo naročnikov kiparskih del Jožefa Holzingerja je bil osvetljen pomen Maribora kot regionalnega kiparskega središča druge polovice 18. stoletja. Prikazano je tudi, kako daleč na območje historične Štajerske in Hrvaške so segla dela mariborskih
Ključne besede: Jožef Holzinger, Štajerska, baročno kiparstvo, oltarna arhitektura, ornamentika, rokoko, klasicizem, 18. stoletje, poslikava, pozlata
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 1765; Prenosov: 494
Celotno besedilo (28,72 MB) |
5. Grbi plemiških rodbin na Spodnjem Štajerskem v prvem stoletju habsburške nadoblastiDejan Juhart, 2021, magistrsko delo Opis: Pozno srednjeveška družba je v duhu viteštva in križarskih pohodov pričela razvijati rodbinske simbole, ki so se odražali kot poslikava na ščitih in jih imenujemo grbi. Sprva so grbe uporabljale le rodbine, ki so bile najvišje na družbeni lestvici, kasneje pa so grbe pričele uporabljati tudi nižje plemiške rodbine. Posledično so se razvila stroga pravila, ki so plemičem velevala, kakšna sme biti podoba grba. Konec 13. stoletja so imele več ali manj vse rodbine že svoj grb, ki jih danes lahko rekonstruiramo preko pečatov. Pečati so namreč temeljno izhodišče za prepoznavanje rodbinskih grbov. Rodbina je rodbinski simbol, se pravi grb, prenašala iz roda v rod in ga spreminjala le v redkih primerih. Grb je bil za plemiče orodje za potrjevanje lastnikove identitete in statusnega simbola, ki ga je imel v družbi. Na Spodnjem Štajerskem je v 14. stoletju bilo prisotnih ogromno število plemiških rodbin, ki so na heraldičnem polju uporabljali razgibano paleto različnih motivov, med katerimi prevladujejo predvsem živali in geometrijske oblike. Med rodbinami izstopajo predvsem Aufensteinski, Kunšperški, Lichtensteinski, Mariborski, Pfanberški, Ptujski, Stubenberški, Viltuški, Vovbrški, Vuzeniški, Walseejski in Žovneški, ki spadajo med posestno in politično najmočnejše rodbine na Spodnjem Štajerskem v prvem stoletju habsburške nadoblasti.
Ključne besede: Spodnja Štajerska, plemiške rodbine, grbi, heraldika, 14. stoletje, Aufensteinski, Helfenberški, Kacenštajnski, Kranichberški, Kunšperški, Lichtensteinski, Lindeški, Mariborski, Pfanberški, Ptujski, Ranšperško-Dobrnski, Safenski, Stubenbergi, Turnski, Viltuški, Vovbrški, Vrbovški, Vuzeniški, Walseejski, Žovneški, Celjski
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 1218; Prenosov: 254
Celotno besedilo (5,04 MB) |
6. Josip Costaperaria: Mariborski dvorUrška Gačnik, 2021, magistrsko delo Opis: Glavna tema magistrske naloge je v sklopu slovenske moderne arhitekture prve polovice 20. stoletja spregledani arhitekt Josip Costaperaria. Kljub šolanju pri Ottu Wagnerju in delu v ateljeju Maksa Fabianija ga v raziskavah moderne arhitekture ne najdemo pogosto. V nalogi predstavimo biografijo arhitekta in njegov opus. Costaperaria je najbolj znan po svojem delu v Ljubljani, veljal je za arhitekta ljubljanske meščanske elite, za katero je načrtoval številne vile na Vrtači. Z njimi je pomembno doprinesel k funkcionalistični arhitekturi na Slovenskem. Njegov opus drugod je manj znan, pomanjkljivo je raziskana tudi stavba Mariborskega dvora (1925–1926). Naloga ponuja vpogled v stavbno zgodovino objekta, v arhitekturne značilnosti in urbanistično umestitev stavbe. Prav tako skušamo predstaviti morebitne zglede in primerjave stavbe Mariborskega dvora. Josip Costaperaria velja za enega pomembnejših modernih arhitektov pri nas, zaradi česar ga želimo z nalogo umestiti v moderno arhitekturo 20. stoletja na Slovenskem.
Ključne besede: Maribor, Mariborski dvor, moderna arhitektura, 20. stoletje, Josip Costaperaria
Objavljeno v DKUM: 24.02.2021; Ogledov: 1499; Prenosov: 221
Celotno besedilo (3,25 MB) |
7. Improvizacija v glasbi 18. stoletja za instrumente s tipkamiBlaž Hameršak, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je predstaviti razvoj baročne improvizacije za instrumente s tipkami ter vpliv stilskih novosti na kasnejša obdobja v glasbi. V nalogi sem preučil izvajalske tehnike improvizacije, značilne glasbene oblike, v katerih se improvizacija pojavlja najpogosteje in razvoj vzporednih glasbenih pristopov, ki so spodbujali razvoj improviziranja.
S pomočjo zgodovinskih virov in glasbenih del takratnih skladateljev sem raziskal vpliv baročne improvizacije na sodobno klavirsko tehniko in na razvoj instrumentov samih. Na koncu sem preučil pomembne učbenike in pedagoška dela takratnih mojstrov klavirske improvizacije, ki so pomembno vplivala na sodobne pristope k pouku instrumenta.
Ključne besede: Improvizacija, instrumenti s tipkami, barok, 18. stoletje
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 881; Prenosov: 85
Celotno besedilo (2,02 MB) |
8. Odnosi brandenburškega kneza elektorja friderika viljema i. s francoskim kraljem ludvikom xiv. in svetorimskim cesrjem leopoldom i.Nejc Senekovič, 2020, magistrsko delo Opis: V letu 1640 vodenje volilne kneževine Brandenburg-Prusija prevzame knez elektor Friderik Viljem I. Brandenburški (1620–1688). Govorimo o času, ko je bila volilna kneževina na robu propada zaradi še vedno trajajoče tridesetletne vojne. Friderik se je v svoji oseminštiridesetletni vladavini posvetil notranjemu boju za oblast. Za uvedbo absolutizma je moral sprva obračunati s stanovi in si zagotoviti njihovo naklonjenost. Kasneje je državo zavaroval pred tujimi osvajalci in izvedel njeno trajno stabilizacijo s pospeševanjem gospodarstva in trgovine. Vanjo je pripeljal tuje investicije in uvedel najnovejši model urjenja vojske. Prav zaradi vojaške moči je država pričela uživati status resne politične sile na evropskem kontinentu. Knez elektor Friderik Viljem velja za utemeljitelja absolutizma v Brandenburgu-Prusiji, in hkrati za promotorja pretkane zunanje politike med evropskimi velesilami. Z njeno pomočjo je uspešno sklepal donosna zavezništva s francoskim vladarjem Ludvikom XIV. in cesarjem Leopoldom I. Habsburškim. Vsa sklenjena zavezništva so služila izključno namenu stabilizacije in suverenosti njegove države.
Ključne besede: Zgodovina Evrope, 17. stoletje, Friderik Viljem I. Brandenburški, Brandenburg-Prusija, politični odnosi, 1620–1688.
Objavljeno v DKUM: 21.07.2020; Ogledov: 1114; Prenosov: 131
Celotno besedilo (2,56 MB) |
9. Prvih deset let kiparske zbirke Moderne galerije v LjubljaniVanja Dimc, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava nastajanje in oblikovanje kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani, v obdobju od ustanovitve te nacionalne institucije za moderno in sodobno umetnost leta 1948 do konca petdesetih let 20. stoletja. Osrednji del naloge je posvečen analizi načinov pridobivanja kiparskih del za zbirko. Dela so bila delno prevzeta od Narodne galerije, delno so prišla v zbirko z odkupi neposredno od avtorjev, manjši delež skulptur pa je galerija pridobila z nakupom od Umetniške zadruge Ljubljana in z darovi od umetnikov oziroma Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. V nalogi je najprej predstavljeno, kako sta bili razmejeni kiparski zbirki Narodne in Moderne galerije ter kako in kdaj so potekali prevzemi umetnin, dela katerih avtorjev so bila oddana za nastajajočo zbirko Moderne galerije, predstavljene pa so tudi ugotovitve raziskovanja provenience prenesenih del. V nadaljevanju so obravnavani nakupi umetnin, najprej od Umetniške zadruge Ljubljana, pri kateri je pojasnjen namen ustanovitve zadruge in njeno poslanstvo. S pregledom zakonskih uredb so bile ugotovljene zakonske podlage nakupovanja umetnin, na podlagi pregleda arhivskih virov pa je bilo mogoče ugotoviti, kdo je bil pri galeriji zadolžen za izpeljavo njihovega nakupa. Z analizo odkupljenih kiparskih del je prezentirana zbiralna politika Moderne galerije, pri čemer je posebno izpostavljen primer odkupa večjega števila del od umetnika Franceta Kralja. Sledi analiza podarjenih kiparskih del Sveta za prosveto in kulturo, ki je Moderni galeriji odstopil le nekaj kosov plastike, vendar so iz njih razvidni obrisi državne odkupne politike, pri plastiki podarjeni od umetnikov pa so predstavljena predvidevanja o razlogih za izročitev del galeriji. V zaključku naloge je novonastala zbirka postavljena v primerjalni kontekst s sočasno razstavno politiko Moderne galerije in z razvojem slovenskega kiparstva po drugi svetovni vojni. Magistrsko nalogo sklene katalog kiparskih del, v katerem so zbrani izsledki raziskovanja, predvsem podatki o provenienci del in o prezentiranosti posameznih kipov v stalni zbirki in na razstavah organiziranih v Moderni galeriji.
Ključne besede: moderna umetnost, zbirateljstvo, 20. stoletje, Ljubljana, kiparska zbirka, Moderna galerija, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Federalni zbirni center, France Gorše, raziskovanje provenience, petdeseta leta, zbiralna politika, nakupi umetnin, France Kralj, razstavna politika, slovensko kiparstvo, Svet za prosveto in kulturo
Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 1570; Prenosov: 110
Celotno besedilo (2,45 MB) |
10. Analiza jezika v prekmurskem koledarju Dober Pajdás kalendáriumNina Horvat, 2019, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil analizirati jezik v izbranih besedilih prekmurskega koledarja Dober Pajdás kalendárium, ki ga je urejal in izdajal Franc Talanyi. Naši cilji so bili predstaviti razvoj knjižne prekmurščine, osvetliti družbeno-politične in kulturne razmere v Prekmurju med obema svetovnima vojnama, narediti pregled periodičnih tiskov, ki so izhajali na prekmurskih tleh pred in med izhajanjem obravnavanega koledarja, predstaviti splošne značilnosti in vsebino obravnavanega koledarja ter na različnih ravneh analizirati njegove jezikovne značilnosti. S pomočjo šestih izbranih izdaj koledarja, dostopnih na spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije (http://www.dlib.si), smo analizirali pravopisne, glasoslovne, oblikoslovne, skladenjske in leksikalne značilnosti jezika. Zanimalo nas je, kako se je skozi leta spreminjal Talanyijev jezik, zato smo izbrali dve izdaji na začetku izhajanja (1923 in 1924), dve na sredini (1934 in 1935) in dve na koncu izhajanja koledarja (1942 in 1943). Natančneje smo analizirali leposlovno rubriko – iz vsake izdaje po eno daljšo pripoved ali več krajših. Ugotovljeno je bilo, da se v jeziku analiziranih besedil vseskozi kažejo prekmurske značilnosti, zasledili pa smo tudi posamezne neenotnosti na pravopisni, glasoslovni in oblikoslovni ravni. Prav tako smo ugotovili, da se v nekaterih letnikih kaže vpliv madžarizacije, v zadnjih dveh letnikih pa se pojavlja tudi nekaj besedil v madžarščini.
Ključne besede: prekmurski jezik, Prekmurje, publicistika, jezikovna analiza, Franc Talanyi, 20. stoletje
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 1174; Prenosov: 195
Celotno besedilo (2,80 MB) |
