| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
SIST ISO 26000:2010 KOT ORODJE ZA VPELJAVO DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V PODJETJE
Anja Pibernik, 2019, magistrsko delo

Opis: Podjetja se v današnjem času zavedajo, da sam dobiček ne pomeni tudi uspešnosti. Zaradi pritiska družbe, okoljskih problematik in fluktuacije zaposlenih so primorana začeti razmišljati o svojih vplivih znotraj in zunaj podjetja. Posledično se morajo obnašati odgovorno in etično. Družbena odgovornost podjetja je pojem, ki se ga danes veliko ljudi zaveda in skuša vpeljati v svoje poslovanje. Namen magistrskega dela je, spoznati omenjeni koncept in različne poglede znanstvenikov nanj. Na podlagi pereče tematike organizacija ISO v letu 2010 objavi mednarodni standard ISO 26000:2010, ki ponuja smernice za vpeljavo družbene odgovornosti. Standard skozi delo tudi podrobneje spoznamo. Za lažje razumevanje družbene odgovornosti in njeno vpeljavo v podjetje smo pripravili tudi analizo skladnosti s standardom SIST ISO 26000:2010, da ugotovimo, ali je primerno managersko orodje in kakšne so njegove omejitve. Družbeno odgovornost podjetja lahko uspešno uvedejo v podjetje, s pomočjo standarda SIST ISO 26000:2010. Standard ponuja smernice za področja, na katera je potrebno preusmeriti pozornost, da družbeno odgovornost integriramo v poslovanje. Zaradi svoje splošne sestave, pa je primeren za vse vrste in velikosti organizacij. Opozarja na pomembnost vključevanja zunanjih in notranjih deležnikov, ki so pomembni pri družbeno odgovornem ravnanju in podpori, ter spodbuja k rednem poročanju o napredku družbene odgovornosti podjetja.
Ključne besede: družbena odgovornost podjetij, SIST ISO 26000:2010, managersko orodje, socialno podjetje
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 481; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

2.
Prehod nevarnosti naključnega uničenja iz prodajalca na kupca v mednarodnih pogodbah: analiza sodne prakse
Tomaž Vajnhandl, 2019, magistrsko delo

Opis: Prehod nevarnosti naključnega uničenja oz. poškodovanja je pomembna sestavina kupoprodajne pogodbe. Pravila o prehodu nevarnosti nam povedo, katera izmed strank pogodbe odgovarja za škodo, ki je nastala, čeprav nobena izmed strank ni zakrivila poškodbe. Pri mednarodni prodaji ima ključno vlogo pri urejanju Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga, ki jo je v svoj pravni red prenesla večina neodvisnih držav. Dunajska konvencija določa več pravil, kdaj se prehod nevarnosti zgodi. Načeloma je prehod nevarnosti vezan na dobavo blaga. Po dobavi za naključno uničenje odgovarja kupec, razen v primeru, ko je uničenje oz. poslabšanje blaga posledica ravnanja ali opustitve prodajalca. V kolikor želi kupec ohraniti pravne zahtevke zoper prodajalca, mora aktivno ravnati. Poleg dolžnosti, da blago ohranja in preprečuje njegovo poslabšanje, mora blago takoj (čimprej) pregledati ali naročiti njegov pregled in o vseh napakah natančno in hitro obvestiti prodajalca. Sodišča so v primerih pravilnega pregleda in grajanja blaga dokazno breme že tudi prevalile na prodajalca. Vrnitev blaga v bistveno enakem stanju je ena izmed zahtev Dunajske konvencije tako v primerih, ko prodajalec ni dobavil primernega blago kot v primerih, ko ima kupec do prodajalca zahtevke zaradi naključnega uničenja oz. poškodovanja blaga. V mednarodnem prometu blaga stranke v svoje pogodbe zelo pogosto vključujejo klavzule, ki določajo določene sestavine prevozne pogodbe. Med temi sestavinami so tudi pravila, ki urejajo prehod nevarnosti. Najbolj razširjene trgovinske klavzule so klavzule Incoterms. Trenutno so še v veljavi klavzule Incoterms 2010. 1. 1. 2020 bodo v veljavo stopila pravila Incoterms 2020, ki jih stranke, z izrecnim sklicevanjem, lahko uporabijo že danes. Vseh enajst klavzul Incoterms 2010 oz. Incoterms 2020 prehod nevarnosti povezuje z dobavo. Kadar stranki v pogodbo vključita določeno klavzulo Incoterms, ta prevlada nad določili Dunajske konvencije o prehodu nevarnosti. Klavzule Incoterms zelo natančno urejajo prehod nevarnosti, zato se določbe Dunajske konvencije glede instituta prehoda nevarnosti praviloma v celoti umaknejo pravilom iz klavzul Incoterms. O popolni izključitvi Dunajske konvencije glede prehoda nevarnosti vseeno ne moremo govoriti, ko je v pogodbo vključena določena klavzula Incoterms. Dunajska konvencija tudi v primeru, ko je v pogodbo klavzula Incoterms vključena, vsaj teoretično še zmeraj, ureja prehod nevarnosti in dodatno regulira položaj kupca in prodajalca. Čeprav so primeri, ko je Dunajska konvencija dopolnili pravila Incoterms, zelo redki.
Ključne besede: Dunajska konvencija, Incoterms 2020, Incoterms 2010, prehod nevarnosti naključnega uničenja, kršitev pogodbe, dobava blaga, pregled blaga, poškodbe na blagu
Objavljeno: 24.12.2019; Ogledov: 693; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1002,06 KB)

3.
Uporaba interneta, spletnih socialnih omrežij in prekomerna telesna teža med mladimi v sloveniji
Tjaša Krošelj, 2018, magistrsko delo

Opis: Povzetek V pričujoči magistrski nalogi smo preučili odnos med pogostostjo uporabe interneta in pogostostjo uporabe spletnih socialnih omrežij ter prekomerno telesno težo in pomanjkanjem telesne dejavnosti pri mladih v Sloveniji. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na opredelitev osnovnih pojmov, kot so mladi, množični mediji, prekomerna telesna teža in prosti čas. S pomočjo statistik o uporabi interneta ter spletnih socialnih omrežjih smo predstavili vlogo novih medijev v življenju mladih. Predstavili smo tudi enega od perečih težav današnje družbe, in sicer prekomerno telesno težo pri mladostnikih. Prikazali smo tudi pregled nekaterih dosedanjih raziskav o odnosu med pogostejšo rabo interneta in prekomerno telesno težo ter pomanjkanjem telesne dejavnosti ter med pogostejšo rabo spletnih socialnih omrežij in prekomerno telesno težo ter pomanjkanjem telesne dejavnosti. Zastavljene hipoteze smo oblikovali na podlagi znanstvene literature in jih v empiričnem delu, s pomočjo podatkov raziskave Mladine 2010, tudi analizirali. Rezultati so pokazali, da pogostost uporabe interneta ni statistično značilno povezana s prekomerno telesno težo niti s pomanjkanjem telesne dejavnosti. Prav tako pa pogostost uporabe spletnih socialnih omrežij ni statistično značilno povezana s prekomerno telesno težo ali zmanjšanjem pogostosti telesne dejavnosti. To nakazuje na kompleksnost povezave. Eden izmed razlogov za takšne rezultate je tudi ta, da mladi internet in spletna socialna omrežja uporabljajo z določenim namenom, lahko je to zabava ali klepet, zato niso toliko pozorni na oglase nezdrave hrane in pijače. Oglaševanje tako ne vpliva na višji indeks telesne mase. V zadnjem času se veliko pozornosti namenja tudi promociji zdravega življenja in povečanega gibanja v šolah kar morda tudi vpliva na mlade v Sloveniji. Poraja se vprašanje, ali bi z novejšimi podatki o uporabi interneta in spletnih socialnih omrežij pri mladih v Sloveniji bili rezultati drugačni.
Ključne besede: internet, spletna socialna omrežja, prekomerna telesna teža, telesna dejavnost, Mladina 2010.
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 508; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (800,25 KB)

4.
VODENJE JAVNIH NAROČIL
Karmen Debevec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Vodenje naročil postaja v sodobnem načinu vodenja podjetja vse pomembnejši del poslovanja, saj je eden ključnih elementov v procesu zniževanja stroškov. Ker je v sodobnem poslovanju ročno evidentiranje naročil preveč zamudno, smo se odločili, da v diplomskem delu predstavimo razvoj programske rešitve za vodenje procesa od izdaje naročilnice prek dobavnice, njene kontrole in vse do preverjanja računa. V uvodnem delu so v nalogi predstavljene uporabljene metode, tehnike in orodja, kot je MS Access 2010, saj ga stroka priporoča za manjša podjetja ter obvladovanje manjših in srednje velikih podatkovnih baz. Poleg tega je Microsoft Access že nameščen na računalnikih kot sestavni del Microsoft Officea. Glavni del naloge opisuje zasnovo, razvoj in vsebino aplikacije ter izvedbo rešitve, s katero smo skrajšali čas obdelave podatkov od izvora do končnih poročil ter zmanjšali število napak, ki so pogosti spremljevalec ročne obdelave podatkov. V zaključku analiziramo rezultate, ki so kmalu pokazali pozitivne učinke predvsem v točnosti podatkov in zadovoljstvu uporabnikov.
Ključne besede: naročila v javnih zavodih, Access 2010, informacijski sistem, podatkovni model, entiteta.
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 667; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

5.
PRAVICA DO STARŠEVSKEGA DOPUSTA V PRAVU EU
Simona Češnjevar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava ureditev starševskega dopusta v pravu EU. Starševski dopust ponuja čas odsotnosti z dela za matere in očete, da lahko skrbijo za svoje otroke določeno časovno obdobje. Hkrati pa je eden najpomembnejših ukrepov za lažje usklajevanje dela in družine. S tem je povezano tudi vprašanje zagotavljanja enakih možnosti in enakega obravnavanja žensk in moških tako v poklicnem kot zasebnem življenju. Na ravni EU pravico do starševskega dopusta ureja Direktiva 2010/18/EU o starševskem dopustu, ki je razveljavila Direktivo Sveta 96/34/ES o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu in Direktiva 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu. Zakonodaja EU določa le minimalne standarde glede starševskega dopusta, nato pa je na državah članicah in socialnih partnerjih, da to uredijo v nacionalnih pravnih redih. Zaradi tega prihaja tudi do razlik med državami članicami EU v ureditvi dopusta, poimenovanju, upravičenosti do dopusta in plačilu. V diplomski nalogi je podrobneje predstavljena in analizirana novejša sodba Sodišča EU v zadevi Maistrellis z dne 16. 7. 2015. To je zelo pomembna zadeva, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola, in poudarja pomen pravice očeta do starševskega dopusta, ter njegovo vse večjo vlogo pri opravljanju starševske funkcije. V diplomski nalogi ugotavljam, da je Sodišče EU zaradi nezadostne jasnosti pogodbenih določil razvilo pomembno sodno prakso s področja starševskega dopusta. V prihodnosti EU bo v okviru zakonodaje potrebno nadaljnje urejanje starševskega dopusta in z njim povezanih pravic, zlasti razširitev očetovskih pravic.
Ključne besede: materinski dopust, očetovski dopust, starševski dopust, Sodišče EU, Direktiva 2010/18/EU, Direktiva 2006/54/ES, usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, Zadeva Maistrellis
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 1322; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

6.
METODE DIMENZIONIRANJA DVOPASOVNIH CEST IZVEN NASELJA
Marjana Krhlanko, 2016, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi smo se seznanili z osnovami dimenzioniranja dvopasovne ceste izven naselja. Predstavljeni sta dve metodi, ki sta pokazali obstoječe stanje prometnice. To sta metodi po ameriškem HCM 2010 (Highway Capacity Manual 2010) in nemškem HBS 2015 (Handbuchs für die Bemessung von Strassenverkehrsanlagen 2015), ki smo jih uporabili na praktičnem primeru ceste med Slovensko Bistrico in Hajdino. Spoznali smo tudi osnovne značilnosti dvopasovne ceste, prometnega toka in druge dejavnike, ki vplivajo na prepustnost, s tem pa tudi na nivo usluge ceste.
Ključne besede: dimenzioniranje, dvopasovne ceste, HCM 2010, HBS 2015
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 782; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

7.
POETIKA SODOBNE SLOVENSKE NEOREALISTIČNE KRATKE PROZE
Barbara Brec, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se posveča neorealistični kratki pripovedni prozi. Ta se pojavlja tako v slovenski kot v tuji literaturi. Neorealizem se je v sodobni slovenski književnosti v največji meri uveljavil in poetološko najbolj izčistil prav v kratki prozi. Ta zajema predvsem avtorje, rojene leta 1960 ali kasneje, ki so svoja dela začeli objavljati v devetdesetih letih, snov pa jemljejo iz vsakdanjega življenja (Čander 2004: 353–363). Študij zbirk kratke proze, izdanih med leti 2010–2015, je za namen naloge pokazal, da v ospredju niso več teme o nacionalni identiteti, ampak se pojavljajo predvsem "male teme" in "male zgodbe", najpogosteje o (spolni) identiteti (Zupan Sosič 2011: 96–97). Subjekti so največkrat moški, ki se v razvitih državah, kjer tudi ženske stopajo na trg dela in celo zavzemajo najvišje položaje, zaradi izgube prevlade in moči počutijo vedno bolj nepomembne ter se sprašujejo o svojem eksistencialnem bistvu. Kriza moškosti in "instant" družba, v kateri je dovoljeno vse, na novo strukturirata tudi ljubezenske in partnerske odnose. Ena glavnih neorealističnih značilnosti je postavljenost subjektov v urbano okolje oziroma velika mesta, kjer se tujci ali ti, ki so se v ta mesta preselili kasneje, in ti, ki v njih prebivajo že od nekdaj, na vsakem koraku počutijo odtujene. Tako intimni in fantazijski svetovi posameznikov, v katere se ti zatečejo, včasih predstavljajo edini pobeg pred realnostjo. Namen magistrskega dela je osvetliti termin neorealistična književnost in razloge, ki so botrovali nastanku sodobne kratke proze zadnjih desetletij na naših tleh, še posebej neorealistične kratke proze. Ključni del magistrskega dela predstavlja analiza kratkoproznih del slovenskih avtorjev in avtoric, ki so izšla med leti 2010–2015, s pomočjo katerih so podprta teoretična spoznanja. Največja omejitev je premajhna časovna distanca, zato je ob literarni smeri neorealizma ključna razjasnitev pojmov transrealizem, literarni eklekticizem, nova emocionalnost in literarni minimalizem. Prav tako je ključen pregled tematik, s katerimi se literarne smeri ukvarjajo, njihovih pripovednih postopkov in konkretizacij v slovenski sodobni kratki prozi (Perić Jezernik 2001: 7).
Ključne besede: sodobna družba, sodobna slovenska kratka proza, slovenska neorealistična kratka proza, 2010–2015, neorealistične značilnosti, neorealizem, transrealizem, literarni minimalizem
Objavljeno: 22.08.2016; Ogledov: 1085; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (989,18 KB)

8.
Priložnosti za skladnejši infrastrukturni razvoj pomurskih občin s pomočjo sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj
Tatjana Vrbajnščak, 2016, magistrsko delo

Opis: Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013.
Ključne besede: Strukturni skladi, Evropska unija, regije, Pomurska regija, projekti, črpanje sredstev, regionalni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, samoupravne lokalne skupnosti, Evropska komisija, gospodarska kriza, Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010-2015, kohezijska politika, sonaravno bivanje
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 1472; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

9.
SODNA PORAVNAVA - ALI JE LAHKO POGOJNA
Eva Radanović, 2016, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu, ki nosi naslov: Sodna poravnava – ali je lahko pogojna, sem se ukvarjala z analizo sodne odločbe Vrhovnega sodišča, z opravilno številko VSM I Cp 975/2010, z dne 20.06.2013, prav tako sem se opredelila do vprašanja ali je dopustno skleniti pogojno sodno poravnavo, torej ali je mogoče skleniti sodno poravnavo pod odložnim ali razveznim pogojem. Diplomsko delo je razdeljeno na splošni in posebni del. Sodno poravnavo uvrščamo v sklop alternetivnega reševanja sporov. Sodna poravnava (res judicialiter transacta) je dogovor strank, s katerim slednje uredijo svoje civilnopravne odnose, s katerimi lahko prosto razpolagajo in privede do zaključka pravdnega postopka oziroma prepreči, da do začetka postopka sploh pride. Sodno poravnavo lahko sklenejo le pravdne stranke, k njej pa lahko pristopijo tudi tretje osebe. Pri proučevanju teme, ki jo obravnava diplomska naloga sem izhajala iz splošnih ugotovitev in stališč o sodni poravnavi v naši pravni ureditvi. Naš Zakon o pravdnem postopku izrecno ne govori o možnosti sklepanja pogojnih sodnih poravnav, a je slednjim nakolnjena naša sodna praksa. Pri pisanju diplomskega dela sem prišla do zaključka, da je možno skleniti pogojno sodno poravnavo, ampak samo pod odložnim pogojem, ne pa tudi pod razveznim pogojem, in sicer zaradi učinkov le-tega. Prav tako sem se v diplomskem delu opredelila do vprašanja nastopa pravnomočnosti pogojne sodne poravnave ter vprašanja, kdaj se šteje, da je slednja veljavno sklejena.
Ključne besede: sodna poravnava, poravnava, odložni pogoj, razvezni pogoj, poravnalni nalog, izpodbijanje sodne poravnave, pravnomočnost, odločba Vrhovnega sodišča z opravilno številko VSM I Cp 975/2010
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 2860; Prenosov: 444
.pdf Celotno besedilo (662,68 KB)

10.
Prilagoditev predloge za CRM
Stanislav Zupančič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo vsebuje proces izdelave programske rešitve CRM za mednarodno podjetje, katerega primarna dejavnost je proizvodnja in prodaja umetnih gnojil za potrebe kmetijstva. V uvodnem delu v osnovi predstavimo podjetje in problem s katerim se podjetje sooča. V nadaljevanju diplomskega dela je v osredju pomen CRM. Razložili smo definicije CRM, arhitekturo in razvoj trženja. Predstavili smo tudi uporabljene tehnologije ter pomen CRM v informatiki. V osrednjem delu smo opisali obstoječe stanje. Nanašamo se predvsem na tehnološko podprtost in zavedanje, da orodje MS Excel ne zadošča poslovni procesom. Za izdelavo programske rešitve smo uporabili orodje MS Access 2010, ki nam omogoča operacije z večjo količino podatkov. Dosegli smo namen fleksibilnosti, ki zagotavlja vnos, popravke in pregled podatkov s strani večjega števila uporabnikov hkrati. Prikazan je podatkovni model, obrazci ter poročila. Rešitev predstavlja celovito podporo v smeri upravljanja odnosa s strankami. V zaključku so podane ocene učinkovitosti, pogoji za uvedbo in možnosti nadaljnjega razvoja programske rešitve.
Ključne besede: upravljanje odnosov s strankami, Microsoft Access 2010, podatkovna baza
Objavljeno: 24.03.2016; Ogledov: 882; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici