| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni položaj blaga z dvojno rabo
Tamara Vinter, 2018, diplomsko delo

Opis: Blago in tehnologija z dvojno rabo je precej dinamično in hitro spreminjajoče področje, ki ga mora Evropska unija (v nadaljevanju EU) z budnim očesom spremljati in ustrezno ter hitro reagirati z njegovo pravno ureditvijo. V današnjem času se področje tehnologije izjemno hitro razvija, kar pogosto pripelje do zamujenega odgovora in ureditve s strani EU oz. njenih držav članic. Dober primer takšne, za zdaj še vedno le delne, ureditve programske tehnologije z dvojno rabo je ničelni dan, ki predstavlja potencialno veliko nevarnost za ljudi in njihovo premoženje, saj je dostopen tako državnim kakor nedržavnim subjektom po celem svetu. EU ureja področje blaga in tehnologije z dvojno rabo v Uredbi Sveta 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo. V Prilogi I k Uredbi se nahaja seznam blaga, ki je zajet s posebnim nadzornim sistemom izvoza. Sestavljen je na podlagi dogovora med različnimi nadzornimi sistemi (Avstralska skupina, Režim kontrole raketne tehnologije, Skupina držav dobaviteljic jedrskega blaga, Wassenaarska ureditev), ki letno preverjajo in posodabljajo seznam z namenom, da pravočasno uredijo različne, na novo nastale, tehnologije in blago, ki bi lahko predstavljalo nevarnost za življenje ljudi in splošni mir. Na začetku diplomskega dela predstavljam pojem dvojne rabe in v kakšnih pogledih oz. na kakšen način se lahko razlaga. Sledi pojasnitev, kaj je dvojna raba blaga in tehnologije ter kje se takšno blago oz. tehnologija uporablja. Za tem predstavim različne nadzorne sisteme in njihove glavne funkcije. V nadaljevanju govorim o pravni ureditvi nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo na območju EU v okviru Uredbe 428/2009/ES. Na kratko pojasnim razvoj te uredbe ter njene nadaljnje spremembe. Po tem se osredotočim na izvozna dovoljenja in sankcije v primeru kršitev določb glede izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo. Področje blaga in tehnologije z dvojno rabo je dokaj uspešno in temeljito urejeno s strani EU. Glede na dinamičen razvoj tega področja pa mora tudi zakonodaja EU slediti hitro spreminjajočim pojavom in jih ustrezno urediti.
Ključne besede: blago in tehnologija z dvojno rabo, Evropska unija, Uredba 428/2009/ES, mednarodni nadzorni sistemi, izvozna dovoljenja, orožje množičnega uničenja, sankcije.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 824; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (510,56 KB)

2.
Tekmovanje za Cankarjevo priznanje
Igor Saksida, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek predstavlja izbirno obliko preverjanja bralne zmožnosti (tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje). Uvodoma predstavi organizacijske spremembe ter namen in cilje tekmovanja, pri tem pa posebej poudarja pomen sodelovanja mentorjev, ki učence seznanijo s cilji tekmovanja in jih nanj pripravljajo. V osrednjem delu podrobno opredeljuje razliko med prvotnim spontanim branjem ter poglobljenim kritičnim (oz. literarnim) branjem; poglobljeno branje presega delne subjektivne vtise na podlagi sodelovanja učitelja (kot avtoritete) in učencev, razvijanja bralnih strategij ter vključevanja književnega in drugega znanja. Članek presoja tudi dosežke učencev, ki jih kaže raziskava bralne pismenosti PISA 2009; v sklepnem delu prikaže pestrost izbire besedil in nalog za preverjanje bralne zmožnosti v okviru tekmovanja za Cankarjevo priznanje ter nujnost strokovne avtonomije pri tej izbiri.
Ključne besede: Cankarjevo priznanje, branje, bralne zmožnosti, preverjanje znanja, tekmovanje, PISA 2009
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 451; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (102,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Spletna konferenca Pojavi internacionalizacije v slovanskih jezikih
Irena Stramljič Breznik, 2009, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: slovanski jeziki, sociolingvistika, internacionalizacija, posvetovanja, internet, 2009
Objavljeno: 09.06.2017; Ogledov: 460; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (316,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
USPEŠNOST BANK V SLOVENIJI GLEDE NA SESTAVO UPRAV, LASTNIŠKO STRUKTURO IN NAČIN NAGRAJEVANJA
Marko Mlakar, 2016, magistrsko delo

Opis: Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela sredi leta 2007 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA) s pokom nepremičninskega balona, je v veliki meri razgalila poslovanje bank v preteklih desetih letih in kot glavnega krivca za stanje gospodarstev pokazala prav na njih. S propadom investicijske banke Lehman Brothers v letu 2008 se je kriza še poglobila in povzročila najglobljo svetovno gospodarsko krizo po veliki recesiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Velike izgube, velikanski odpisi in izdatne državne pomoči so se vrstile povsod po svetu, da bi se pogasile posledice slabih vodstvenih odločitev in zgrešenega upravljanja s tveganji. Kriza je zelo prizadela tudi slovenske banke, a ne zaradi samih naložb v ameriške vrednostne papirje, temveč zaradi težav na strani virov financiranja (Košak, 2009, str. 10). Čeprav je, podobno kot v ostalih tranzicijskih državah, razvoj finančnega sistema tudi v Sloveniji napredoval relativno hitro, se je v času krize pokazalo, da je ta razvitost še vedno slaba. Slovenija je bila zelo odvisna od tujih virov financiranja, ki so se ob zaostrovanju finančne krize hitro zmanjševali. Poleg tega so bila slovenska podjetja v tistem času podkapitalizirana in odvisna od izvoznega povpraševanja, ki se je občutno zmanjšalo na globalni ravni. Z veliko recesijo v globalni kapitalistični ekonomiji v letih 2008 in 2009 smo bili v slovenski ekonomiji priča skokovitemu upadu izvoza in gospodarske rasti. Izvoz se je leta 2009 zmanjšal za 16 %, uvoz za 19 %, gospodarska rast je upadla za 7,9 % (Furlan, 2014). Dotok poceni tujega denarja se je začel ustavljati, gradbeni in nepremičninski balon se je začel spuščati. Tudi dvig brezposelnosti je bil strm: s 4,4 % leta 2008 na 9,6 % leta 2013. Zmanjševanje povpraševanja, hitro ohlajanje svetovnega gospodarstva in vračanje zapadlih dolgov so še okrepili likvidnostne težave podjetij in posledično bank, ki so se začele spopadati s povečanimi pritiski slabih dolžnikov. Slovenija se je tako v dvajsetih letih že drugič soočila s finančno krizo, ki je bila tokrat bistveno močnejša od tiste v zgodnjih devetdesetih letih. Pri tem se velikokrat zdi, da so bile banke, ki so imele jasno lastniško strukturo in mednarodni menedžment, praviloma uspešnejše in so tudi krizo prebrodile v hitrejšem času. Pokazalo se je tudi, da je bila do takrat veljavna regulativa finančnih trgov na ravni Evropske unije (v nadaljevanju EU) pomanjkljiva. V zelo kratkem času so se izvedle številne spremembe, s katerimi so evropski regulatorni organi spremenili obstoječa pravila in smernice nadzora finančnih institucij, prav tako pa so bile ustanovljene številne nove institucije, ki bodo v prihodnosti bedele nad njihovim poslovanjem. V iskanju krivcev in novih modelov korporativnega upravljanja bank so se tudi v Sloveniji pokazale bistvene razlike pri njihovi uspešnosti, ki so temeljile na strukturi lastništva, sestavi uprav in načinih nagrajevanja. V Sloveniji so pred krizo večinski tržni delež obvladovale banke v državnem lastništvu. Ta lastniški model je temeljil na pospešeni rasti posojil nefinančnim družbam. Letna stopnja posojil nefinančnim družbam se je od leta 2002 začela strmo zviševati (z 11,5 % leta 2002 na 37,5 % v letu 2008) in nikoli ni padla pod mejo 20 % na četrtletni ravni (European Banking Sector, 2013, str. 75). Zaradi krčenja depozitnih virov so se banke začele zadolževati v tujini in s tem še dodatno spodbudile posojilno ekspanzijo podjetjem in fizičnim osebam. Sredstva, ki so bila pridobljena na ta način, so bila uporabljena za različne špekulacije in prevzeme na podlagi visokega finančnega vzvoda. V povezavi s političnim vplivom so bila finančna sredstva v veliki meri posojena podjetjem v državni lasti, kjer so bile ocene kreditne sposobnosti in obvladovanje tveganj v času odobritve finančnih sredstev drugotnega pomena. V svetovnem merilu so to področje raziskovali številni avtorji in prišli do podobnih zaključkov glede uspešnosti bank v korelaciji s sestavo upra
Ključne besede: V letih od osamosvojitve dalje in v času pristopnih pogajanj z Evropsko unijo je bila Slovenija pogosto predstavljena kot država, ki se je izredno uspešno spopadla z razpadom Jugoslavije in izgubo takratnih izvoznih trgov. Po skorajda vseh ekonomskih statistikah je bil ekonomski razvoj Slovenije odličen, a po izbruhu svetovne finančne krize se je pokazalo, da je model, v katerem prevladujeta državno lastništvo in nizka raven tujih neposrednih naložb, zelo nevaren, saj v njem namesto tržnih zakonitosti velja asimetrija informacij in moralni hazard. Še posebej to velja za bančni sektor, ki ga v magistrski nalogi analiziramo na podlagi izbranih kazalnikov donosnosti in kazalnikov tveganja v obdobju 2009–2014.
Objavljeno: 19.12.2016; Ogledov: 905; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
PRIMERJAVA SKUPINSKEGA UVELJAVLJANJA ZAHTEVKOV NA PODROČJU ANTITRUSTA V SLOVENIJI IN ZDRUŽENEM KRALJESTVU
Nataša Mlakar, 2016, diplomsko delo

Opis: Področje skupinskega uveljavljanja zahtevkov je pomembno z vidika varstva pravic kolektivnih interesov potrošnikov, saj jim je na ta način omogočeno varstvo njihovih pravic, ki jih drugače posamezno ne bi mogli doseči. Antitrust poleg tega, da prizadene konkurenco na notranjem trgu Evropske unije, povzroča škodo tudi potrošnikom. Posamezniku sicer povzroči majhno škodo, na koncu pa seštevek vseh posameznih škod predstavlja velik dobiček določenim gospodarskim subjektom. Skupinska tožba je tožba, ki jo več posameznikov naperi zoper enega ali več tožencev kot eno tožbo. Skupinsko tožbo pravno ureja Direktiva 2009/22/ES in Zakon o varstvu potrošnikov. Za področje zasebnega uveljavljanja konkurenčnega prava Evropske unije je pomembna Uredba št. 1/2003, ki omogoča posameznikom sklicevanje na protimonopolna pravila pred nacionalnimi sodišči. Vsebina diplomskega dela je osredotočena predvsem na področje skupinske tožbe, ki predstavlja odgovornost za posledice protimonopolnih ravnanj gospodarskih subjektov. Zaradi kršitev konkurenčnega prava je pomembna tudi Direktiva 2014/104/EU, ki ureja nacionalne ureditve odškodninskih tožb. Cilj Direktive je vzpostavitev učinkovitega sistema izvajanja kršitev konkurenčnega prava v zasebnem interesu.
Ključne besede: zloraba prevladujočega položaja, skupinsko uveljavljanje zahtevkov, kolektivna odškodninska tožba, skupinska tožba, varstvo potrošnikov, Direktiva 2009/22/ES, Direktiva 2014/104/EU, Uredba št.1/2003, notranji trg EU.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 916; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (800,57 KB)

6.
PRENOVA SPLETNE TRGOVINE ZA POVEČANJE PRODAJE
Tadej Danev, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Podjetje Comshop d.o.o. s približno 15-odsotnim tržnim deležem želi povečati prodajo preko spletne trgovine. Trenutni videz spletne trgovine je zastarel, neodziven, neprimeren za različne naprave (tablični računalniki, pametni telefoni). Smiselna je vizualna osvežitev spletne strani, hkrati pa bi izkoristili temeljito prenovo in uvedbo novega sistema upravljanje vsebine, s katerim bi se izdelala nova spletna trgovina. Opravili bi še integracijo Navisiona z novim sistemom, saj bi s tem podjetje pridobilo nekaj dodatnih možnosti: prikaz stanja zalog pri prodaji artiklov, dodatne možnosti plačila (Paypal, Diners), pisanja člankov, novic, dodal bi se Facebook vtičnik, vključili bi lahko še vtičnik za oglaševanje Google AdWords in analitično orodje Google Analytics. Spletna trgovina bo preprosta za uporabo, strankam bo omogočila hiter in tekoč nakup ter aktivno sodelovanje. Prenove bi se lotili v šestih korakih: analiza obstoječega stanja, primerjava programskih rešitev, opisali bi izbrano rešitev, izdelava same spletne trgovine in ovrednotenje prenovljene spletne trgovine ter na koncu zaključek in priporočila.
Ključne besede: Spletna trgovina, Microsoft Dynamics NAV 2009 R2, Magento E-Commerce, PrestaShop, Facebook.
Objavljeno: 29.11.2016; Ogledov: 807; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (4,06 MB)

7.
PRAVNE ZNAČILNOSTI FINANČNIH ZAVAROVANJ TER VPLIV INSOLVENČNIH POSTOPKOV NA FINANČNA ZAVAROVANJA
Janja Kerec, 2016, diplomsko delo

Opis: Finančna zavarovanja so izraz za posebna pravila, ki veljajo za zavarovanje terjatev in so bistvenega pomena za delovanje finančnega sistema. Ureja jih Direktiva 2002/47/ES, v slovensko zakonodajo pa so bila implementirana z ZFZ. Gre za posebno ureditev znanih pravnih instrumentov, ki velja ob splošnih pravilih za zavarovanje terjatev. Posebna pravila veljajo zgolj za pravna razmerja med določenimi subjekti ter za točno določene predmete zavarovanja. Zanje velja omejena obličnost, visoka stopnja skrbnosti delovanja in posebna pravila v primeru insolventnosti pogodbenih strank. Namen finančnih zavarovanj je zagotavljanje hitrih in neformalističnih postopkov izvršitve zaradi zagotavljanja finančne stabilnosti in omejevanja učinkov neizpolnitve finančnih obveznosti. Sprejem ZFZ je v slovensko zakonodajo vnesel določene novosti in sicer omilitev prepovedi komisornega dogovora, pridobitev pravice na finančnem instrumentu ter tudi možnost prisvojitve in uporabe predmeta finančnega zavarovanja. Banke ter druge finančne institucije, kot subjekti finančnih zavarovanj, imajo izredno pomemben položaj v gospodarskem sistemu Evropske unije, zato imajo tudi privilegiran položaj v insolvenčnih postopkih, kar bo tudi vodilo celotne diplomske naloge, in sicer oris posebnega položaja finančnih zavarovanj v insolvenčnih postopkih. V diplomski nalogi pa bo zajeta tudi vrsta stvarnega zavarovanja – notarska prodaja, ki je bila vključena v ZFZ leta 2013, ki omogoča zunajsodno prodajo zastavljene nepremičnine.
Ključne besede: finančno zavarovanje, pogodba o finančnem zavarovanju, insolvenčni postopki, notarska prodaja, Direktiva 2002/47/ES, Direktiva 2009/44/ES, dogovor o pobotu zaradi predčasnega prenehanja, komisorni dogovor
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1057; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

8.
Zahteve EU glede varstva potrošnikov in ranljivih odjemalcev na področju notranjega energetskega trga
Neli Žagar, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bo predstavljena ureditev varstva potrošnikov in varstva ranljivih odjemalcev na področju notranjega energetskega trga, ki ga gospodinjskim odjemalcem in ranljivim odjemalcem zagotavljata zakonodaja EU in Energetski zakon. Naloga je namenjena prikazu pravne ureditve tako na nivoju EU kot tudi v Republiki Sloveniji. Potrošniki na notranjem energetskem trgu zaradi pomanjkanja znanja in informacij sodijo med najšibkejše udeležence na tem trgu in zato potrebujejo posebno varstvo. Varstvo potrošnikov se nenehno razvija in spreminja, saj potrošnik nima vseh relevantnih informacij, težko sledi spremembam, ni vedno dovolj seznanjen s svojimi pravicami in obveznostmi in jih zato tudi ne more ali ne more dovolj učinkovito uveljavljati. Po vstopu Slovenije v EU je slovenski potrošnik postal tudi udeleženec notranjega trga EU, ki obsega območje brez notranjih meja. Danes je za varstvo potrošnikov v Evropi značilna pristojnost EU, ki s svojo pravno ureditvijo (predvsem direktivami in uredbami) postopoma spreminja nacionalno zakonodajo. Direktive pa pravic potrošnikov ne urejajo celovito, temveč urejajo le posamezna področja, ki so bolj ali manj izpostavljena in urejajo razmerja med podjetji in potrošniki. Evropa si prizadeva zagotoviti trajnostno, zanesljivo in cenovno ugodno oziroma potrošnikom dostopno energijo za vse odjemalce v EU. Te dolgoročne cilje pa je mogoče doseči s tesnejšo povezavo celotne EU, saj odločitve ene države članice lahko vplivajo na vse potrošnike v EU. EU v primerjavi s preteklimi obdobji posveča zelo veliko pozornost prav varstvu, varuje ranljive skupine odjemalcev, krepi moč in neodvisnost nacionalnih regulativnih organov, ki imajo tudi pooblastila, da kršitelje ustrezno sankcionirajo ter uvajajo jasne in predvsem potrošnikom razumljive račune.
Ključne besede: potrošnik, varstvo potrošnikov, ranljivi odjemalec, notranji energetski trg, energetsko pravo, električna energija, zemeljski plin, spori, Direktiva 2009/73/ES, Direktiva 2009/72/ES, varstvo potrošnikov v EU, Direktiva 2011/83/EU
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 803; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

9.
KONFLIKTNA RAZMERJA MED GEOGRAFSKIMI OZNAČBAMI IN BLAGOVNIMI ZNAMKAMI
Tina Kernulc, 2016, magistrsko delo

Opis: Konflikti med označbami geografskega izvora in blagovnimi znamkami so posledica njunih podobnosti in razlik. Obe pravici kažeta na izvor zadevnega proizvoda, vendar označbe geografskega izvora kažejo na geografsko poreklo, blagovne znamke pa razkrivajo komercialno poreklo. Konflikt se pojavlja tudi na mednarodni ravni, saj med državami ni enotne stopnje zaščite, nekatere predvidevajo višjo stopnjo zaščite za označbe geografskega izvora, druge to področje urejajo skupaj z blagovnimi znamkami. V magistrskem delu obravnavamo več situacij, ki se nanašajo na razmerje konflikta med označbami geografskega izvora in blagovnimi znamkami. Najprej konflikt med prejšnjo označbo geografskega izvora in kasnejšo blagovno znamko, nato še konflikt med prejšnjo blagovno znamko in kasnejšo označbo geografskega izvora. Prav tako se dotaknemo področja omejitve pravic iz označb geografskega izvora in blagovnih znamk. Predvidene rešitve posamezne vrste konflikta so predstavljene z vidika Sporazuma TRIPS, v okviru EU se podrobneje osredotočimo na Uredbo 1151/2012, ki ureja področje kmetijskih izdelkov in živil, ter vključimo relevantno sodno prakso Sodišča v Luxembourgu.
Ključne besede: Blagovne znamke, geografske označbe, pravice intelektualne lastnine, označbe porekla, Sporazum TRIPS, Uredba 207/2009, Uredba 1151/2012, Uredba 2015/2424, ZIL-1.
Objavljeno: 29.06.2016; Ogledov: 961; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

10.
Mastering supply chain risks
Borut Jereb, Tina Cvahte, Bojan Rosi, 2012, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: supply chain, risk management, risk assessment, risk catalog, ISO 31000:2009, ISO 28000:2007
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1126; Prenosov: 97
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici