| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VARSTVENA BIOLOGIJA GALAPAŠKE ŽELVE GEOCHELONE ELEPHANTOPUS
Nika Hauptman, 2009, diplomsko delo

Opis: Osamljeni oceanski otoki so geološko mlajšega nastanka in nikoli niso bili povezani s celino, zato imajo svojevrstno živalstvo in tudi rastlinstvo. Ena izmed najbolj zanimivih in pomembnih živali tega otočja so orjaške galapaške želve (Geochelone spp). Populacija orjaških galapaških želv je bila zaradi prvih pomorščakov, neavtohtonih živali in različnih bolezni močno zmanjšana. Nekatere podvrste so bile celo iztrebljene. Leta 1959 so v Ekvadorju ustanovili dve organizaciji, ki sta začeli aktivno prizadevanje za ohranitev biološke raznolikosti na otočju, in sicer Charles Darwin Fundation (CDF) in Galapaški nacionalni park (GNP). Že v 60. letih je CDF ustanovila Raziskovalno postajo Charlesa Darwina (CHRS), katere glavna naloga je ohranjanje samoniklega rastlinstva in živalstva na otočju. Znanstveniki in prostovoljci največ pozornosti namenijo vzreji želv v ujetništvu. Skozi leta izvajanja programa vzreje želv v ujetništvu so prišli do spoznanja, da obstaja temperaturna spolna determinacija tudi pri galapaških orjakinjah. Znanstveniki na raziskovalni postaji so to odkritje sprejeli kot prednost za prihodnost in na ta način umetno usmerjali razvoj v več samic kot samcev, kar je povečalo produkcijo jajc in skrajšalo čas za ustvarjanje večje populacije želv. Danes je populacija želv stabilna. Njihovo število je na posameznih otokih nehalo upadati, ponekod se je celo povečalo.
Ključne besede: Galapagos, orjaška galapaška želva (Geochelone elephantopus) (Ernst, 1989), fundacija Charlesa Darwina, raziskovalna postaja Charlesa Darwina, vzreja želv v ujetništvu.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 3249; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (16,32 MB)

2.
DEMOKRATIČNE SPREMEMBE V DRŽAVAH VZHODNE IN JUGOVZHODNE EVROPE V LETIH 1988, 1989 IN 1990
Klementina Sečkar, 2009, diplomsko delo

Opis: SEČKAR, K.: Demokratične spremembe v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope v letih 1988, 1989 in 1990. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 2009. V diplomski nalogi predstavljam demokratične spremembe v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope, torej Albanije, Bolgarije, Češkoslovaške, Madžarske, Nemške demokratične republike, Poljske in Romunije v letih 1988, 1989 in 1990. Pot do demokracije v teh državah ni bila preprosta. V Albaniji so se gibanja za demokratizacijo začela v okviru političnih sprememb v nekdanjih socialističnih vzhodnoevropskih državah konec 80 let. V Bolgariji je v procesu demokratične preobrazbe komunistična partija sestopila z oblasti. Na Češkoslovaškem so ob 20. obletnici okupacije Češkoslovaške leta 1988 potekale demonstracije, ki so pripeljale do t. i. žametne revolucije, ko je morala partija sestopiti z oblasti. Po ustavi, ki je bila leta 1989 temeljito spremenjena, je nekdanja socialistična ljudska republika Madžarska postala neodvisna demokratična država. Glavne pridobitve nove ustave, ki je urejala prehod v parlamentarno demokracijo, so bile odprava vodilne vloge komunistične partije (v nadaljevanju Madžarske socialistične delavske partije), uvedba večstrankarskega sistema in delitev oblasti. Nemška demokratična republika je julija 1990 ustanovila denarno, gospodarsko in socialno zvezo z Zvezno republiko Nemčijo. Ob privolitvi zaveznikov pa so 3. 10. 1990 podpisali sporazum o ustanovitvi enotne Nemčije. Na Poljskem so v začetku leta 1989 dovolili delovanje različnih političnih klubov. Uvedli so urad predsednika države in dvodomni parlament. V Romuniji so s starim režimom »obračunali« konec leta 1989, ko so v tajnem procesu usmrtili predsednika Ceausesca in njegovo ženo Eleno. Oblast v državi je prevzela Fronta narodne rešitve.
Ključne besede: Ključne besede: politično stanje v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope v devetdesetih letih; notranja in zunanja politika držav vzhodne in jugovzhodne Evrope v letih 1988, 1989 in 1990; gospodarstvo držav vzhodne in jugovzhodne Evrope v letih 1988, 1989 in 1990.
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 1453; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
OTROKOVE PRAVICE IN PRAVNI VIDIKI TELESNEGA KAZNOVANJA OTROK SKOZI ZGODOVINO
Rok Šatur, 2011, diplomsko delo

Opis: Otroci skozi zgodovino niso uživali nobenih pravic. Od antike do danes so se pravice otrok sicer nekoliko spreminjale, glavno vodilo vzgoje otroka pa je kljub vsemu bilo telesno kaznovanje. Šele v 20. stoletju so se pojavile prve težnje o ureditvi otrokovih pravic kot posebne skupine, najprej z Ženevsko deklaracijo o otrokovih pravicah iz leta 1924, še posebej pa z Deklaracijo o otrokovih pravicah iz leta 1959. Po tem dokumentu so nekatere države vzele pravice otroka pod drobnogled in jih uredile v svoji notranji zakonodaji. Največji preboj v ureditvi pravic otroka pa je bil dosežen s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989, ki podrobno ureja pravice otroka, hkrati pa ustanavlja Odbor za otrokove pravice, nadzorni organ nad izvajanjem konvencije, kateremu so države pogodbenice dolžne poročati o doseženih ukrepih. Odbor podaja tudi sklepne ugotovitve na ta poročila ter daje priporočila za izboljšanje ali sprejetje novih ukrepov glede pravic otrok. S tem dokumentom, ki je mednarodnopravno zavezujoč, se je nivo otrokovih pravic zelo izboljšal, tudi v Republiki Sloveniji. Konvencija pa si prizadeva tudi za odpravo telesnega kaznovanja otrok, kar ji je v mnogo državah tudi uspelo, velik premik na tem področju pa je bil dosežen tudi v Republiki Sloveniji, z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008, ki je definiral tudi fizično obliko nasilja v družini, v bližnji prihodnosti pa naj bi začel veljati Družinski zakonik, ki izrecno prepoveduje telesno kaznovanje otroka. Tako so se v zadnjih dvajsetih letih, po zaslugi Konvencije o otrokovih pravicah, pravice otrok zelo izboljšale, vse več držav pa odpravlja tudi telesno kaznovanje.
Ključne besede: Ženevska deklaracija o otrokovih pravicah 1924, Deklaracija o otrokovih pravicah 1959, Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah 1989, Odbor za otrokove pravice, telesno kaznovanje, odprava telesnega kaznovanja
Objavljeno: 06.09.2011; Ogledov: 2645; Prenosov: 502
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

4.
5.
MAJNIŠKA DEKLARACIJA LETA 1989 - VZROKI ZA NJEN NASTANEK IN NJENE POSLEDICE
Renato Škerbinc, 2016, diplomsko delo

Opis: Predmet raziskovanja diplomske naloge je Majniška deklaracija iz leta 1989. Vzroke za njen nastanek gre iskati v 80-ih letih prejšnjega stoletja, po smrti Josipa Broza Tita. Takrat je bila Jugoslavija na prelomu, saj so do izraza prišli znaki gospodarske, socialne in politične krize ter nerešeni mednacionalni, nacionalni in medrepubliški odnosi. Jugoslavija kot federacija je združevala republike in pokrajini, ki so se izjemno razlikovale po kulturi, veri, narodnosti in jeziku. Neposredna vzroka za nastanek Majniške deklaracije sta bili prelomna 57. številka Nove revije in afera Janša, Bavčar, Tasić, Zavrl. Hkrati je k temu pripomogla tudi tedanja oblast, ki je Slovenijo videla kot del jugoslovanske federacije in ne kot samostojno suvereno državo. Tako je kot neposredna posledica Majniške deklaracije nastala Temeljna listina Slovenije. Vpliv Majniške deklaracije je bil vsekakor večji. Zaradi nje je prišlo do ustanavljanja novih političnih strank in imela je velik vpliv na demokratizacijo slovenske družbe. Majniška deklaracija je bila prelomnica v ustvarjanju samostojne slovenske države in lahko rečemo celo, da je neke vrste ustanovna listina slovenske državnosti.
Ključne besede: Majniška deklaracija 1989, 57. številka Nove revije, Afera JBTZ, Temeljna listina Slovenije
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 466; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (762,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici