| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MESTNA OBČINA MARIBORSKA 1919-1921
Mojca Zadravec, 2010, diplomsko delo

Opis: Maribor je pred prvo svetovno vojno veljal za nemško postojanko, a razplet prve svetovne vojne je karte premešal. Po prevratni dobi je mariborska občina prešla v slovenske roke. Razpust je določila Narodna vlada Slovenije. To je bilo določeno že 18. decembra 1918, dejansko izvedeno pa šele 2. januarja 1919. Na ta dan se je od svoje sedemnajstletne vladavine poslovil nemški župan Schmiderer. Občinske posle v vlogi vladnega komisarja pa je prevzel dr. Vilko Pfeifer. V pomoč pri »županovanju« mu je bil imenovan sosvet. Že ob prevzemu mestne občine so se pojavile številne težave. Največji problem je Mariboru pomenilo pomanjkanje hrane, stanovanj, premoga in elektrike. O novih načrtih in namerah se na glas ni veliko govorilo. A vodilo je bilo eno in edino — Maribor čim hitreje preoblikovati v slovenskem duhu. Očitki, ki so leteli na nezadovoljstvo z vladavino dr. Pfeiferja, so postali del vroče in žgoče politične razprave. Užaljeni dr. Vilko Pfeifer je moral odstopiti z mesta vladnega komisarja. Marca leta 1920 ga je zamenjal dr. Josip Leskovar. V tem času je v mestu že opazna vedno večja politična razdrobljenost. V volilnem letu 1921 mesto vladnega komisarja prevzame še zadnji vladni komisar. To je bil Ivan Poljanec, pod njegovo vladavino se ne dogodi nič pretresljivega. Vse oči so bile namreč že nestrpno uprte v april in v prve občinske volitve. Na teh je zmaga pripadla Viktorju Grčarju. A Maribor ni imel lepe popotnice za prihodnost. Številne pristojnosti, ki jih je mesto nekoč že imelo, so se sedaj prenesle na Okrajno glavarstvo. Vedno glasnejše je postajalo vprašanje razdelitve Slovenije na dve oblasti. V letu 1921 moram izpostaviti še popis prebivalstva, ki nam oriše mesto v slovenskem duhu.
Ključne besede: Maribor 1919–1921, slovenska občinska uprava, razmerje Slovenci : Nemci, sosvet, vladni komisar, Vilko Pfeifer, Josip Leskovar, Ivan Poljanec, mirovna konferenca v Parizu, občinske volitve 1921, Viktor Grčar, občinski svet, popis prebivalstva 1921, mariborska mestna podjetja, ulična imena v letu 1919, obiski, proslave, žalovanja.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2529; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

2.
PREBIVALSTVO KOBILJA NA PODLAGI CIVILNIH MATIČNIH KNJIG MED LETI 1895 IN 1919
Uroš Sajko, 2010, diplomsko delo

Opis: Kobilje kot obmejna vas ob madžarski meji je v svoji preteklosti doživela veliko sprememb. V svoji nalogi sem skušal te spremembe prikazati. V prvem delu naloge sem predstavil zgodovino ter upravno in cerkveno ureditev Kobilja. Dotaknil sem se tudi priključitve Prekmurja h kraljevini SHS in narodnega življenja pred priključitvijo. Drugi del naloge pa v petih poglavjih obravnava popis prebivalstva v Kobilju med leti 1895 in 1919 na podlagi civilnih matičnih knjig. Najbolj podrobno sem pregledal rojstva, poroke in smrti. Na podlagi pridobljenih podatkov iz rojstne matične knjige sem lahko ugotovil, katerega leta, meseca je bilo rojenih največ otrok; spol novorojenčkov, število nezakonskih otrok in najpogostejša imena novorojencev. Iz poročne matične knjige je bilo mogoče ugotoviti število porok, starost mladoporočencev, katerega meseca je bilo največ porok, izvor krajev mladoporočencev. Iz podatkov, pridobljenih iz mrliške matične knjige, sem ugotovil, katerega leta je umrlo največ ljudi in kdaj najmanj, v katerih mesecih so največkrat umirali, koliko so bili stari, kaj je bil vzrok smrti. V Kobilju se je med leti 1985 in 1919 rodilo 830 otrok, umrlo pa 511 ljudi. V petindvajsetih letih je bilo tudi 236 porok.
Ključne besede: Kobilje, prebivalstvo, civilne matične knjige, rojstva, poroke, smrti, 1895, 1919.
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 2666; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

3.
VPLIV FRANCOSKEGA PERSONALIZMA NA SLOVENSKO KATOLIŠKO PEDAGOGIKO
Ana Cvetko, 2011, magistrsko delo

Opis: V nalogi uvodoma ugotavljamo, da so idejna razhajanja znotraj slovenskega katoliškega tabora med obema vojnama posegla tudi na področje katoliškega šolstva. Raziskali smo, kakšen vpliv je imel na omenjena razhajanja francoski personalizem. Pokazali smo, da so temu idejnemu toku sledili katoličani, ki so izhajali predvsem iz križarskega gibanja, medtem ko mu tradicionalni katoliški tabor ni bil naklonjen. V nalogi, ki temelji na zgodovinski metodi pedagoškega raziskovanja, smo izpostavili Stanka Cajnkarja, Stanka Gogalo in Jakoba Šolarja (vsi so bili pripadniki križarskega gibanja), ki so ideje francoskega personalizma aplicirali na področje svojega pedagoškega udejstvovanja. V raziskavi smo poskušali potrditi hipotezo, da je bil francoski personalizem v medvojnem obdobju eden izmed idejnih tokov, ki so ga Gogala, Šolar ter Cajnkar vključevali v svoj pedagoški koncept, hkrati pa je bil vzrok za odstopanje od uradne pedagoške doktrine Katoliške cerkve. Pokazali smo, da ideje francoskega personalizma, ki so jih izpostavljeni slovenski avtorji aplicirali na področje pedagogike, sovpadajo z idejami francoskega personalista in pedagoga Jacquesa Maritaina. Čeprav je vpliv Maritaina in ostalih francoskih personalistov na slovenske avtorje slabo raziskan, je analiza pedagoških idej obravnavanih slovenskih avtorjev vendarle pokazala, da so Maritaina poznali in upoštevali.
Ključne besede: francoski personalizem, obdobje med obema vojnama (1919-1941), katoliška pedagogika, personalistična pedagogika, Jacques Maritain
Objavljeno: 10.03.2011; Ogledov: 2760; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (957,49 KB)

4.
ŽUPNIJA SVETA MARIJA V PUŠČAVI V LUČI MATIČNIH KNJIG MED LETI 1919 IN 1929
Maja Hostnikar, 2012, diplomsko delo

Opis: Z diplomsko nalogo, ki nosi naslov Župnija Sveta Marija v Puščavi v luči matičnih knjig med leti 1919 in 1929, sem predstavila življenje ljudi, prebivalcev naselij v župniji Puščava v omenjenem obdobju. Da sem lahko ugotovila ozadje življenja v prvem desetletju po prvi svetovni vojni, sem obdelala in v diplomsko nalogo vključila arhivsko gradivo, ki se je nanašalo na župnijo Puščava v tem obdobju. Na to ozadje sem navezala podatke o posameznikih in celotnem prebivalstvu župnije na podlagi matičnih knjig. Podrobneje sem v pisni, tabelni in grafični obliki predstavila podatke rojstnih in krstnih, poročnih in mrtvaških matičnih knjig župnije Sv. Marija v Puščavi. Z zbranimi podatki sem naredila statistiko o rojstvih, krstih, porokah in smrtih – najpomembnejših mejnikih življenja – glede na mesece, leta in nadalje podrobneje, glede na spol posameznikov, njihov stan, socialni status, naselja, iz katerih so prihajali. Podatke, ki sem jih oblikovala in analizirala, sem povezala tudi z navezujočimi se splošno že znanimi in odkritimi ter utemeljenimi teorijami in občimi pogledi na obravnavano temo. Delo sem razdelila na štiri večja poglavja, ki so se nanašala na celotno zgodovino same župnije, na dogajanja v celotni državi in sami župniji Sv. Marija v Puščavi v obdobju med leti 1919 in 1929 ter kot četrto, na življenje tukajšnjih ljudi v luči zapisnikarjev takratnih matičnih knjig. Vsako poglavje sem razdelila na več podpoglavij, najširše pa sem oblikovala prav tretje poglavje, na težišču katerega sem osnovala jedro diplomskega dela. Tako sem predstavila župnijo Sv. Marija v Puščavi na način, kot še ni bila prikazana v nobenem obstoječem viru, na podlagi vseh najdenih obstoječih dokumentov o njeni preteklosti v obravnavanem obdobju.
Ključne besede: Župnija Sveta Marija v Puščavi med leti 1919 in 1929, matične knjige, rojstva, krsti, poroke, smrti.
Objavljeno: 02.08.2012; Ogledov: 2075; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

5.
MAISTROVA PREVRATNA DOBA (1.11.1918 – 31.12.1918) V MARIBORU IN NJEGOVI OKOLICI V LUČI ČASNIKOV MARBURGER ZEITUNG, SLOVENSKI GOSPODAR IN STRAŽA
Matej Petelinšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se posveča tematiki Maistrove prevratne dobe 1918/1919, natančneje dogodkom v novembru in decembru v Mariboru in njegovi okolici, in sicer v luči treh takrat v Mariboru izhajajočih časnikov. Govora je o pronemško usmerjenem Marburger Zeitung in na drugi strani slovenski javnosti namenjenima Slovenskemu gospodarju in Straži. Obdobje, o katerem je govora, je čas, v katerem je lahko Slovenija v sklopu države SHS in kasneje kraljevine SHS pričela konkretneje živeti in oprijemljivo uresničevati svoje že v preteklosti obstoječe želje oziroma zadane cilje – osamosvojitev izpod nemškega jarma. Z razpadom Avstro-Ogrske se je že dalj časa prisotno stremenje po lastni državi tudi uresničilo, kar se zrcali v ustanovitvi države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nemška Avstrija, ki je nastala na pogorišču nekdanje monarhije, se seveda ni hotela odreči svojemu nekdanjemu ozemlju, vsaj celotnemu ne. Na območje, okoli katerega se je v smislu, h kateri državni tvorbi pripada, dvignilo veliko prahu, je bil tudi Maribor z njegovo okolico. Mariborsko vprašanje je bilo le eno, a vsekakor najpomembnejše v sklopu vprašanj o severni meji, pri rešitvi katerega je izjemno vlogo odigral general Rudolf Maister Vojanov. Poglavitni cilj diplomskega dela je analiza podajanja snovi v omenjenih časnikih v času prevratne dobe in ugotavljanje prisotnosti problema pristranskosti na praktično vseh področjih od politike in kulture pa vse tja do prehrambnih vprašanj.
Ključne besede: Marburger Zeitung, Maribor, prevratna doba 1918/1919, pristranskost, Rudolf Maister Vojanov, Slovenski gospodar, Straža.
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 2327; Prenosov: 416
.pdf Celotno besedilo (6,11 MB)

6.
Socialna gibanja na ptujskem območju med svetovnima vojnama
Ljubica Šuligoj, 1999, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: socialna gibanja, stavke, Ptuj, 1919/1941, zgodovinski pregledi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 254; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici