| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
41.
POLOŽAJ SLOVENŠČINE V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA
Danijela Pećanac, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje položaj slovenščine v drugi polovici 19. stoletja. Najprej je predstavljeno dogajanje v revolucionarnem letu 1848 in program Zedinjena Slovenija, v nadaljevanju pa je delo osredinjeno na poenotenje slovenščine sredi 19. stoletja. Opozorjeno je na nov črkopis, nove oblike in nastanek t. i. novoslovenščine, predstavljeni pa so tudi pomembni Slovenci tistega obdobja. V nadaljevanju so prikazana različna področja šolstva; preverjena je vloga slovenščine kot učnega jezika in učnega predmeta, pregledano je slovensko učbeniško gradivo, raziskana pa so tudi prizadevanja za ustanovitev slovenske univerze. Poudarjena je slovenščina v političnem življenju. Raziskane so okoliščine prevajanja državnega zakonika v knjižno slovenščino in položaj slovenščine v dunajskem državnem parlamentu ter kranjskem deželnem zboru. Predstavljena je tudi vloga slovenščine na množičnih zborovanjih (taborih) in slovenščina v kulturnem življenju (na čitalnicah in bésedah). Analiziran je funkcijskozvrstni razvoj slovenščine, zlasti ¬razvoj publicističnega in strokovnega jezika ter z njim povezan razvoj slovenske terminologije. Ugotovljeno je, da je bila druga polovica 19. stoletja za slovenščino in njen razvoj prelomna, saj dobimo enoten knjižni jezik, ki se začne funkcijskozvrstno razvijati; opaznejšo vlogo dobiva tudi v šolstvu in javnem političnem življenju.
Ključne besede: 19. stoletje, Slovenci, slovenski jezik, slovenski narod, nacionalno gibanje, šolstvo.
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 945; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

42.
MODA IN ANTI - MODA 20. STOLETJA
Mateja Bratuša, 2016, diplomsko delo

Opis: O modi 20. stoletja je veliko napisanega, manj pa o vzrokih zakaj se je tako hitro spreminjala in bila tako zelo raznolika. Diplomsko delo modo postavi v kontekst vezan na vzroke in posledice nastalih sprememb preko primerjave pregleda posameznih dekad 20. stoletja, preučevanja raznih gibanj in protestov ter socialnega vidika in končno, povezave teh sprememb s sedanjim časom. Na koncu je raziskava modnih dekad podkrepljena še s preglednico vzrokov in posledic za nastale spremembe in opremljena z nazornimi slikami.
Ključne besede: moda, anti - moda, 20. stoletje
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 919; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

43.
OBLAČILNA KULTURA 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM, V PRIMERJAVI S HRVAŠKIM ZAGORJEM
Lucija Pavleković, 2016, diplomsko delo

Opis: Dolgo 19. stoletje je obdobje, ko so se v svetu mode zgodile številne spremembe. Največji vpliv na to je imela francoska revolucija ob koncu 18. stoletja, kasneje pa je bil bistven razvoj industrije, ki je omogočil cenejšo in hitrejšo proizvodnjo blaga za izdelovanje oblačil. Pozneje se je razvila tudi konfekcija, ki je oblačila še pocenila ter jih naredila dostopna širši množici ljudi. Konfekcijska oblačila so prav tako zmanjšala razliko v oblačilnem videzu med različnimi družbenimi sloji. V začetku stoletja so prevladovala oblačila, ki so bila osvobojena neudobnih steznikov in krinolin, s časom pa so se ti kosi vrnili v modo. Sredi stoletja so ponovno prevladovala oblačila, ki so močno spominjala na modo 18. stoletja. Stezniki, ki so bili ob dolgotrajni noši škodljivi za notranje organe, in nepraktične krinoline so bili ponovno opuščeni na prelomu 20. stoletja. Takrat so se pojavila reformirana, udobnejša in preprostejša ženska oblačila. Moška moda se skozi stoletje ni spreminjala tako drastično kot ženska. V prvi polovici stoletja je prišlo do opustitve dokolenskih hlač, prevladale pa so dolge in oprijete hlače, imenovane pantalone. Najpomembnejši moški kos oblačila v celem stoletju je bil frak, ob koncu stoletja pa se je pojavil smoking, ki je aktualen še danes. Štajersko meščanstvo in plemstvo je modo večjih evropskih modnih središč posnemalo skoraj sočasno, morda le v nekoliko skromnejši in bolj zadržani izvedbi. Največji vpliv na oblačilni videz prebivalstva Štajerske je imel zagotovo cesarski Dunaj. Pomembna so bila tudi bližnja velika mesta, kot sta Gradec in Trst. Moda se je v naše kraje širila predvsem z modnim tiskom, ki je objavljal grafike najnovejših smernic velikih modnih prestolnic. Na tem področju ni zaostajalo niti hrvaško Zagorje, kjer se je moda razvijala sočasno s tisto na Štajerskem.
Ključne besede: moda, oblačilni videz, krinolina, steznik, Štajerska, Zagorje, 19. stoletje, šivalni stroj, konfekcijska oblačila, materiali
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 1268; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

44.
VZHODNA AFRIKA PO LETU 1918
Sandra Škrlec, 2016, diplomsko delo

Opis: Afrika, imenovana tudi črna celina, je kontinent, o katerem se veliko govori. Je področje, ki še dandanes buri domišljijo. Tudi sama beseda Afrika pri različnih ljudeh povzroči drugačno reakcijo in vsak posameznik ima svoj način, kako vidi ta kontinent. Namen diplomske naloge je prikazati celino Afriko, predvsem njen vzhodni del, po letu 1918. Seveda je potrebno pogledati tudi ozadje pred 20. stoletjem; kaj se je dogajalo, kako se je razvijala, katera ljudstva so jo poseljevala, kako je potekala kolonizacija, kako je bilo v obdobju pred našim štetjem in kaj je bilo ključnega v obdobju pred 1918. Obdobje kolonizacije v 19. stoletju je bilo še posebej zanimivo in burno, saj so se Evropske velesile borile za prevzem oblasti in tudi za to, katera država bo imela več ozemlja in bogastva. Dotaknem se tudi teme, ki je nekako najbolj mračna v celotni zgodovini Afrike, to je suženjstvo, ki je terjalo mnogo žrtev in trajalo več let. Najbolj žalostno je to, da suženjstvo, ki je bilo zelo razširjeno, še dandanes ni dokončno odpravljeno, le da je dandanes malo drugače obikovano. V času 20. stoletja Afrika sodeluje v prvi in tudi v drugi svetovni vojni. Vsaka posamezna država na vzhodu pa ima svojo zgodovino in zgodbo- vse izmed njih so se borile za svojo samostojnost in svoje pravice. Veliko ljudi je izgubilo življenje v boju za neodvisnost in v želji, da dobijo svojo državo
Ključne besede: Vzhodna Afrika, kolonizacija, suženjstvo, žrtve, 20. stoletje, prva in druga svetovna vojna, neodvisnost, lakota, bolezni.
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 667; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

45.
PROBLEMATIKA VAROVANJA INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM - PRIMER RAKUSCHEVEGA MLINA V CELJU
Petra Popović, 2016, diplomsko delo

Opis: Zastavljeni cilj diplomske naloge je bil v prvi vrsti opis problematike varovanja industrijske arhitekture, predvsem na primeru Rakuschevega mlina v Celju. Pri tem so bile opisane dejavnosti lastnice objekta, Mestne občine Celje in pobude strokovnjakov pred samim požarom in po njem. Eden od namenov naloge je bil tudi vključitev drugih objektov, s katerimi je prikazana različna usoda le-teh; nekateri od teh, ki so dobili novo namembnost, pa bi lahko služili tudi kot zgled Mestni občini Celje. Poleg tega so preko celotnega diplomskega dela predstavljeni različni dejavniki, ki negativno vplivajo na ohranjanje teh, že danes redkih objektov. Ti so na primer pomanjkanje denarnih sredstev, lokacija objekta, ki je lahko primerna za nove, bolj dobičkonosne objekte, prav tako neuspešno iskanje nove namembnosti. Glavni razlog za propadanje objektov pa je nezadostno upoštevanje varstvenih režimov in slaba spomeniškovarstvena zakonodaja. Pri delu so bili uporabljeni arhivski viri, predvsem za raziskovanje zgodovine objekta samega, saj je literature o slednjemu zelo malo. Pri opisu problematike je v največji meri pripomogla dokumentacija, hranjena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območni enoti Celje in razni članki v dnevnem časopisju, ki so izšli po požaru. Preko apelov in dopisov, ki so jih pošiljali strokovnjaki na Mestni občini Celje, je moč razbrati nestrinjanje z njenim delovanjem in ponujanjem začasnih in tudi daljnosežnih rešitev. Prav tako so v diplomsko delo vključena razna poročila o stanju objekta, ki so se med seboj izjemoma razlikovala, od tega, da je samo rušitev lahko rešitev, kakor do tega, da bi lahko objekt še naprej obstajal. Pri tem je predstavljeno predvsem nezadostno upoštevanje strokovnih mnenj in hitenje z rušitvijo.
Ključne besede: arhitektura, 19. stoletje, 20. stoletje, Rakuschev mlin, Celje, industrijski objekti, mlinarstvo, spomeniško varstvo, varovanje industrijske arhitekture, industrializacija
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 530; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

46.
Pekel v umetnosti 19. stoletja
Robin Fidler, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo pod naslovom Pekel v umetnosti 19. stoletja obravnava likovno upodabljanje pekla v umetnostnem obdobju med letoma 1800 in 1899. Podan je zgodovinski oris pekla skozi različna časovna obdobja in kulture, ob tem pa tudi njegov pomen in značilnosti. Poleg pekla v zgodovinskih obdobjih je del naloge usmerjen tudi na pekel v literarnih delih Božanska komedija, delo Danteja Alighierija iz leta 1320, in Izgubljeni raj, ki je delo Johna Miltona iz leta 1667. Podane so, kot že omenjeno, značilnosti slednjih ter povezave in razlike med njimi. Glavna tema diplomskega dela so likovne upodobitve pekla v 19. stoletju, ki so nastale v povezavi z Božansko komedijo in Izgubljenim rajem, ter tudi ostale najvidnejše upodobitve pekla iz omenjenega obdobja. Predstavljeni so vplivi obeh literarnih del na upodabljanje pekla in vplivi starejših likovnih del na samo podobo pekla v Božanski komediji in Izgubljenem raju.
Ključne besede: pekel, 19. stoletje, Božanska komedija, Izgubljeni raj, likovna umetnost, Gustave Doré, William Blake, John Martin, Eugène Delacroix, William Bouguereau
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 461; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (4,78 MB)

47.
NEMŠČINA IN SLOVENŠČINA V MARIBORU V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA
Katja Blažič, 2016, diplomsko delo

Opis: V prvi polovici 20. Stoletja, je bil slovenski prostor del Avstro - ogrske Monarhije. Mesto Maribor je bilo del večnacionalne države, v kateri so imeli nemški prebivalci velik vpliv na vsakdanje življenje. S propadom monarhije leta 1918, je prišlo do velikih sprememb v samem mestu. Kljub temu, pa je Maribor ostal še naprej nemški jezikovni otok. Vpliv nemškega prebivalstva v Mariboru se je kazal tako v vsakdanjih stvareh, kot tudi v kulturni sliki mesta in v šolstvu. Nemški jezik je bil vsakodnevni, pomemben del življenja v mestu Maribor. Zaradi vzajemnega odnosa med slovenskim in nemškim jezikom, se je razvila t. i . mariborska nemščina. Danes v Mariboru ne najdemo več prebivalca, ki bi še znal govoriti staro mariborsko nemščino. Zaradi zgodovinskega ozadja mesta in močne germanizacije na tem območju, je v mariborskem pogovornem jeziku še danes opaziti zelo veliko germanizmov. V praktičnem delu diplomske naloge, je na podlagi analiz starih šolskih kronik prikazano, kako se je spreminjala nacionalna struktura šolarjev na različnih šolah v Mariboru.
Ključne besede: 20. Stoletje, Jezikovni stik, Jezikovni otok, Kulturna slika, mariborska nemščina, germanizmi, šolstvo, nacionalna struktura šolarjev.
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 447; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (967,36 KB)

48.
Čarovniški procesi na gradu Gornja Radgona
Tjaša Lesjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Sistematično preganjanje osumljenih čarovništva je pojav zgodnjega novega veka. Na Slovenskem je prisotno od 15. do 18. stoletja. S čarovništvom so povezani čarovniški procesi, ki imajo svoje korenine v kultu verovanja v hudiča; osrednja prireditev, kjer naj bi se „čarovnice“ sestajale s hudičem, pa je bil „sabat“/čarovniški shod. Za lažje razumevanje čarovniških procesov je v nalogi predstavljeno družbeno-politično ozadje zgodnjenovoveške dobe, izvori ter mitološke korenine čarovništva. Opisuje, kdaj in zakaj je prišlo do prvih čarovniških procesov v Evropi in na Slovenskem. Podaja časovni pregled procesov pred deželskim sodiščem na gradu Gornja Radgona; opisana je tudi pravosodna praksa zatiranja čarovništva. Vnema preganjanja „čarovnic“ je na slovenskem delu notranjeavstrijskega prostora začela popuščati šele v 2. ali 3. desetletju 18. stoletja. Marija Terezija je leta 1766 predpisala, da se lahko tak proces začne le z njeno privolitvijo. Kazenski zakonik in postopnik Marije Terezije, izdan dve leti zatem, še ni prinesel bistvenega izboljšanja – v njem je namreč obdržala torturo, inkvizicijo in krute kazni. Večji del zakonika in s tem tudi torturo pa je že leta 1776 preklicala. Osrednja tema diplomskega dela so čarovniški procesi, ki so potekali pred deželskim sodiščem na gradu Gornja Radgona. Obravnavani so s pomočjo še neobjavljenih virov, ki so v nalogi transliterirani in delno prevedeni. Tukaj gre za povzetke zapisnikov iz procesov proti Boštjanu Hofferju (1648), Jeri (1649), Marini (1650), Jerici Šef (1661) in Jeri, vdovi Štefana Horvata (1674). Omeniti velja, da se je med leti 1744 in 1746 odvijal zadnji čarovniški proces na slovenskem Štajerskem, v katerem sta bili dve osebi oproščeni, ena pa je umrla v ječi. Predstavljeni so tudi starejša zgodovina gradu Gornja Radgona, kjer je bil od poznega 12. stoletja naprej dolgo časa sedež vladarjevega oblastnega urada in njemu pripadajočega zemljiškega gospostva. Na kratko so opisani še nastanek in razvoj mesta Radgona, tamkajšnje pražupnije in druge duhovne ustanove v mestu.
Ključne besede: čarovništvo, čarovniški procesi, »Hexenhammer«, transliteracija, grad Gornja Radgona, Štajerska, 17. stoletje
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 813; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

49.
Umetnost v času realsocializma v slovenskem slikarstvu
Katja Grašič, 2017, magistrsko delo

Opis: Ideja socialističnega realizma se je izoblikovala v Sovjetski zvezi, in sicer na prvem zveznem kongresu sovjetskih pisateljev. Doktrino socialističnega realizma je leta 1934 razglasil Ždarov. V slovenskem prostoru se tovrstne težnje pojavijo v tridesetih letih 19. stoletja, vendar nikoli kot zavezujoča doktrina, temveč zgolj kot predlog delovanja umetnikov. Spremembe po socialistični preobrazbi so ustvarile tudi nove pogoje za kulturne dejavnosti. Socialistična načela družbene ureditve pospešijo razvoj ljudske kulturne ustvarjalnosti, umetnost postaja manj privilegij bogatašev, bolj se približuje ljudskim množicam, saj je vsebina tesno povezana z ljudskim življenjem. Kultura vedno bolj pridobiva politično vlogo. Realsocializem v slovenskem prostoru označuje zelo širok razpon del, sega od monumentalnih kompozicij, herojskih figur pa vse do skoraj intimističnih del. Viri del niso bili zgolj socialistični, ampak so slovenski umetniki kombinirali tudi svojo lastno umetniško tradicijo, predvojno umetnost. Obdobje socialističnega realizma v Jugoslaviji se polagoma končuje s sporom Jugoslavije in Sovjetske zveze v začetku petdesetih let 19. stoletja. Umetnostni prostor se počasi liberalizira in pojavi se zasuk k modernizmu.
Ključne besede: Socialistični realizem, slikarstvo, Jugoslavija, ideologija, Slovenija, povojno obdobje, druga svetovna vojna, socializem, 20. stoletje.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 365; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

50.
Ludvik IX.
Sabina Žel, 2017, magistrsko delo

Opis: Ludvik IX. (1214–1270), tudi poznan kot Sveti Ludvik, je bil francoski kralj. Zavladal je leta 1226, ko mu je umrl oče, prejšnji francoski kralj Ludvik VIII. Takrat je bil Ludvik IX. še mladoleten, zato je v njegovem imenu delovala kot regentka njegova mati Blanka Kastiljska. Ena najbolj znanih karakternih značilnosti Ludvika IX. je bila njegova pobožnost, o kateri lahko preberemo v več knjigah in tudi virih. Veliko truda je vložil tudi v pridobitev svetih relikvij, za katere je zgradil tudi Saint-Chapelle v Parizu. Izdelati je dal tudi razsvetljeni rokopis Stare zaveze, ki je eno najlepših umetnostnih del katero je ohranjeno še danes. Najpomembnejši vir, ki govori o Ludviku IX., je kronika Jeana de Joinvilla, Življenje Svetega Ludvika, v kateri piše o Ludvikovem križarskem pohodu. Na svojem drugem križarskem pohodu je Ludvik IX. umrl zaradi bolezni. Ime Sveti Ludvik je dobil leta 1297, ko so ga kanonizirali. V sporih med cesarjem Friderikom II. in papeštvom je ohranjal nevtralno stanco, kar pa ni zmanjšalo spoštovanja, ki sta ga papeštvo in cesar čutila do njega. Tudi v domači Franciji se je že v prvih letih vladanja soočal s težavami, ko ga je skupina baronov celo ugrabila. Sledili so politični spori s škofi, v katerih se je izkazal kot neomajen in trden vladar. Za nadaljevanje kraljeve linije se je poročil z Margareto Provensalsko. Po njegovi smrti ga je nasledil sin Filip III.
Ključne besede: Ludvik IX., Sveti Ludvik, Francija, 13. stoletje, križarske vojne
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 423; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici