| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
OBLAČILNO IZRAZJE V PISNIH VIRIH 19. STOLETJA
Damijan Šoštarič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Oblačilno izrazje v pisnih virih 19. stoletja obravnava in raziskuje oblačilno izrazje v funkcijsko raznovrstnih besedilih iz obdobja od leta 1848 do leta 1899. V tem času so namreč že izhajale najrazličnejše revije, časopisi in strokovne knjige, ki jih lahko povežemo z oblačilno stroko in ki so pomembo vplivale na razvoj oblačilnega izrazja v slovenščini. Osnovni cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, katero oblačilno izrazje se je uporabljalo v 19. stoletju in preveriti, kako se je to izrazje razvijalo. Predmet zanimanja je tudi besedotvorni vidik tega izrazja (eno- ali večbesednost terminov), izvor izrazja (izvirnoslovenska poimenovanja, prevzeta poimenovanja) in njegova ohranjenost v današnjem času.
Ključne besede: obleka, oblačilo, moda, noša, izrazje, etnologija, 19. stoletje, oblačilna terminologija
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 523; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

32.
PRIMERJAVA OBLAČILNEGA VIDEZA MED SLOVENSKIMI POKRAJINAMI V 17. IN 18. STOLETJU
Tamara Sprinčnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Iz praznične kmečke noše se je čez stoletja izoblikovala narodna noša, ki danes služi kot kostum za posebne priložnosti. Razlikovanje ljudi po načinu oblačenja, materialih, ki jih potrebujejo za svojo obleko, in številčnosti oblek sega že daleč v zgodovino in se uporablja tudi danes. Še zmeraj ljudje skrbijo za razredno raznolikost glede na oblačila in uniforme, ki jih zapovedujejo dane službe. Tudi naše ozemlje v času 17. in 18. stoletja v tem ni bilo izjema. Ljudje so se ločevali po premoženju, torej družbenem statusu. Predvsem se je razlikovala njihova noša glede na posameznikove zmožnosti, najbolj pa so na to raznolikost vplivali gospodarstvo, družbeni, politični in predvsem podnebni dejavniki. Meščanstvo in plemstvo na naših tleh je sledilo enaki modi kot drugi predeli Evrope, kar se je na začetku kazalo s pomočjo španske mode in kasneje ob koncu s francosko. Vendar je na naših tleh prevladovalo kmečko prebivalstvo, katerih obleko so od 16. stoletja zapovedovala pravila, spisana v Policijskih redih. Zapisano je bilo, kaj lahko ljudje na podeželju oblečejo, katere materiale lahko za oblačila uporabijo in koliko denarja lahko za obleko odštejejo. Ti zapisi so do 18. stoletja sproti pričeli izgubljati na veljavi. Kot zapisujejo Policijski redi, je bil omejen tudi uvoz samih materialov, saj so želeli, da se uporabljajo materiali, pridelani na domačih tleh in tako poskrbijo za razvoj domačega gospodarstva. Oblikovanje oblačil je ena izmed najstarejših človekovih dejavnosti, ki je pri nas razvita na celotnem ozemlju, vendar ponekod bolj in ponekod manj zastopana. Veliko materiala so izdelali na območju Štajerske in predvsem Kranjske, kjer jim je uspelo izdelali celo lastno nošo tistega obdobja. Noša se je od drugih pokrajin najbolj razlikovala, vendar je nujno dodati, da so okoliške pokrajine kar hitro pričele s kopiranjem in posnemanjem posameznih kosov in krojev. Zato velikokrat srečamo razne podobne ali celo enake značilnosti na različnih predelih.
Ključne besede: Oblačilna kultura, 17. in 18. stoletje, Slovenija, oblačilni materiali, obrti, barok, noša, Štajerska, Kranjska, kulturna dediščina
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 707; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

33.
Nekaj dopolnil k biografiji Miroslava Hubmajerja
Franc Rozman, 2009, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: bolgarsko slovenski odnosi, zgodovina, Slovenci, 19. stoletje, Bolgari, Kresni
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 288; Prenosov: 15
URL Povezava na celotno besedilo

34.
Janez Ludvik Schönleben (1618-1681) v luči arhivskih virov, njegovega zgodovinskega in retoričnega opusa
Monika Deželak Trojar, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija ima tri glavne dele. Prvi del disertacije izrisuje življenjsko pot Janeza Ludvika Schönlebna, ki se je začela 16. novembra 1618 v Ljubljani. Janez Ludvik Schönleben je v letih 1629/30–1634/35 obiskoval jezuitsko gimnazijo Ljubljani in 26. oktobra 1635 vstopil v jezuitski red. V času šolanja in redovne formacije v letih 1635–1653 je bival in deloval v različnih kolegijih Avstrijske jezuitske province: na Dunaju, v Leobnu, Gradcu, Kremsu, Linzu, Passauu, Judenburgu in Ljubljani. Po končanem študiju teologije je bil najpozneje novembra 1648 na Dunaju posvečen v duhovnika in je nato v šolskem letu 1648/49 v tamkajšnjem kolegiju poučeval retoriko in bil hkrati notar Filozofske fakultete. Z Dunaja je odšel v Judenburg, od tam je oktobra 1650 prišel za šolskega prefekta v Ljubljano. Iz Ljubljane je oktobra 1651 odšel v Gradec. V tem obdobju se je začela kriza v njegovem jezuitskem poslanstvu, zato je po 20. aprilu 1652 odšel v Linz, od tam pa nekoliko pozneje na Dunaj. V šolskem letu 1652/53 je na dunajski Filozofski fakulteti poučeval logiko, septembra 1653 pa je izstopil iz reda. Z Dunaja je odšel v Padovo, kjer je že 19. decembra 1653 opravil doktorski izpit iz teologije. Spomladi leta 1654 se je vrnil v Ljubljano in bil 6. maja 1654 imenovan za ljubljanskega stolnega dekana. To poslanstvo je opravljal do 3. julija 1667. Schönleben je do leta 1669 ostal v Ljubljani, 13. oktobra 1669 pa ga je cesar izbral za dolenjskega arhidiakona in župnika v Ribnici. V Ribnici je kljub težavam vztrajal do konca leta 1675 ali začetka leta 1676. Po vrnitvi v Ljubljano se je v letih 1676–1681 posvečal predvsem pripravi zgodovinskih in genealoških del. Schönleben je umrl 15. oktobra 1681 v Ljubljani. Biografskemu delu sledi pregledna predstavitev Schönlebnovega opusa. Poglavje o Schönlebnu kot zgodovinarju se začne s kratkim pregledom zgodovinopisja v 16. in 17. stoletju. Poudarek tega dela je na predstavitvi in ovrednotenju njegovih natisnjenih del. V ospredju je njegovo najpomembnejše zgodovinsko delo Carniolia antiqua et nova, sledi pa mu spis Aemona vindicata. Posebej sta izpostavljeni njegovi deli, ki obravnavata izvor in veličino habsburške vladarske hiše: Dissertatio polemica de prima origine augustissimae domus Habspurgo-Austriacae in Annus sanctus Habspurgo-Austriacus. Predstavitev natisnjenega opusa zaključujejo njegove genealogije kranjskih plemiških družin Gallenberg, Ursini-Blagaj, Attems in Auersperg. Poseben doprinos k poznavanju Schönlebna kot zgodovinarja prinaša pregled in oris njegovih del, ki so ostala v rokopisu. Disertacijo zaključuje poglavje o Schönlebnu kot literatu, pozornost je namenjena njegovim zgodnjim govorom iz jezuitskega obdobja in njegovim zbirkam pridig. Postopek zorenja Schönlebna kot pridigarja je prikazan skozi tri obdobja: zgodnje obdobje (1642–1653), obdobje aktivnega pridiganja (1654–1676) in obdobje zmanjšane pridigarske aktivnosti (po letu 1676). Predstavljeni so Schönlebnovi ohranjeni jezuitski govori, temu pa je dodan tudi popis po naslovu znanih, a neohranjenih govorov. Glavnina pozornosti je namenjena Schönlebnovemu pridigarsko najbolj aktivnemu obdobju in predstavitvi njegovih štirih zbirk pridig: Fasten-Freytag und Sonntag-Predigen, Feyertägliche Erquick-Stunden, Tractatus geminus de mysteriis Dominicae passionis in Horae subsecivae dominicales. V zaključku so povzete glavne značilnosti Schönlebnovih govorov in pridig, ki ga opredeljujejo kot predstavnika prehodnega obdobja med značilnimi smernicami potridentinskih pridigarskih načel in postopnega prehajanja v baročni tip pridige. Schönleben se je naslonil zlasti na jezuitski model pridiganja.
Ključne besede: Kranjska, Ljubljana, 17. stoletje, Avstrijska jezuitska provinca, jezuiti, Janez Ludvik Schönleben (1618–1681), (Schönlebnova) biografija, (Schönlebnov) opus, barok, zgodovinopisje, deželno zgodovinopisje, dvorno zgodovinopisje, retorika, retorska proza, pridiga, jezuitska pridiga
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 1237; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

35.
PROSTORSKI RAZVOJ CELJA V OBDOBJU MED 1937-2011
Andrej Bratina, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava čas druge polovice dvajsetega stoletja, natančneje obdobje med leti 1937 in 2011. V tem času so na širitev mesta vplivali različni dejavniki, kot so: razvoj industrije, povečanje števila prebivalcev, gospodarski razvoj ter razvoj Celja kot upravnega, šolskega in kulturnega središča. Vsi ti dejavniki so povzročili nastanek novih industrijskih, bivalnih in rekreativnih površin. Prav tako so vplivali na razvoj cestnega in vodnega omrežja. Nastanek vseh teh novih površin so urejevali različni prostorski plani, sprejeti v tem času. V nalogi je grafično prikazana prostorska širitev mesta v različnih obdobjih, saj se je mesto v različnih obdobjih širilo na različne nepozidane površine v njegovi okolici. Poleg prostorske širitve mesta je prikazana tudi namembnost površin in način pozidave na teh novih površinah.
Ključne besede: prostorski razvoj, Celje, tloris mesta, 20. stoletje.
Objavljeno: 14.06.2016; Ogledov: 354; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (6,22 MB)

36.
JEZIKOVNA PODOBA IZBRANIH PRISEŽNIH OBRAZCEV IZ 18. STOLETJA
Sara Grašič, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Jezikovna podoba izbranih prisežnih obrazcev iz 18. stoletja obravnava in raziskuje črkopisne, pravopisne, glasoslovne, oblikoslovne, skladenjske in leksikalne značilnosti izbranih prisežnih obrazcev iz 18. stoletja. Cilj magistrskega dela je bil narediti jezikovno analizo izbranih prisežnih obrazcev ter prikazati njihove samostojne in skupne značilnosti. Magistrsko delo predstavi pomen in vlogo prisežnih obrazcev, skupine obrazcev in njihovo zgradbo, izpostavi Kranjski rokopis, Knjigo priseg ljubljanskih meščanov in uradnikov ter Raspovo knjigo obrazcev, ki je bila glavni predmet obravnave, saj je bilo analiziranih pet njenih priseg. Namen je bil predstaviti njihove jezikovne značilnosti in ugotoviti, kako so prisežni obrazci vplivali na življenja ljudi, čemu so bili namenjeni in zakaj so bili potrebni.
Ključne besede: prisega, prisežni obrazec, 18. stoletje, Kranjski rokopis, Raspova knjiga obrazcev
Objavljeno: 05.01.2016; Ogledov: 874; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (894,15 KB)

37.
SLOVENSKA ŠTAJERSKA V 19. STOLETJU, KULTURNOZGODOVINSKI ORIS
Snježana Plemeniti, 2015, diplomsko delo

Opis: V ospredje diplomske naloge je postavljen kulturnozgodovinski prikaz slovenske Štajerske v 19. stoletju. V uvodu diplomskega dela je predstavljen kratek oris obdobja, ki je korenito spremenil in zaznamoval celotno slovensko zgodovino predvsem v političnem in kulturnem pomenu. Prelomno leto 1848 ter sam program Zedinjene Slovenije sta bila ključnega pomena za prebujanje Slovencev kot samostojnega naroda in njihove narodne zavesti. Vsekakor je to bil temelj, ki je do tedaj zelo razdrobljene slovenske dežele začel mahoma povezovati. Spodnještajerska mesta Maribor, Celje, Ptuj in tudi druga manjša, toda prav tako pomembna mesta ter trgi, so kljub močni nemški podobi imela v drugi polovici stoletja zelo veliko potencialov prav na področju javnega uveljavljanja slovenščine, ki so se kazali tako v kulturi in šolstvu kot tudi v gospodarstvu in politiki. Eden najpomembnejših dogodkov 19. stoletja je bil za Štajerce Slomškov prenos sedeža Lavantinske škofije leta 1859 iz koroškega Št. Andraža v Maribor. Ustanavljanje prvih društev, čitalnic in taborov prav na štajerskih tleh je Štajersko povzdignilo v sam vrh razvoja slovenskih dežel. V teh organizacijah se je širila narodna zavest in uveljavljal pomen enakovrednosti slovenskega jezika z domačimi glasbenimi, gledališkimi, kulturnimi prireditvami, s prebiranjem in pisanjem slovenske literature, z raznimi spodbudnimi govori ipd. Maribor kot osrednje štajersko mesto, ki je bilo najbolj podvrženo germanizaciji, je v drugi polovici 19. stoletja odigral zelo pomembno vlogo pri politični borbi slovenskega naroda za svojo samostojnost in samobitnost. Z izdajanjem časopisov in časnikov, v katerih so odkrito nastopali proti nemški oblasti in nemškutarjem ter se politično uveljavili, so dokazali, da smo močan narod. Nedvomno so bile za ta dvig zaslužne tudi štajerske osebnosti, ki so s svojim vnetim in marljivim jezikovnim, kulturnim in političnim delom prispevale k uresničevanju zastavljenih slovenskih ciljev. Bile so kot korenine postavljene in prepletene v mozaik slovenskega jezikovnokulturnega razvoja in uveljavljanja samega jezika. Največja zahvala gre prav njim, saj so znali pokazati pravi pomen in moč narodne zavesti in slovenskega jezika, ki je utemeljeno dobival vedno večjo veljavo proti koncu devetnajstega stoletja.
Ključne besede: Slovenska Štajerska, narodnostni boji, 19. stoletje
Objavljeno: 14.01.2016; Ogledov: 843; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (744,85 KB)

38.
TEREZIJANSKI URBARIALNI VPRAŠALNIK (NOVEM PUNCTA) ZA NASELJA V DOLNJEM PREKMURJU
Andreja Jakšič, 2016, diplomsko delo

Opis: Poznavanje zgodovine domačega kraja je ključnega pomena za razumevanje zgodovine države kot celote. Prekmurje je vedno bilo in še vedno je pokrajina s svojevrstnimi značilnostmi. V diplomskem delu so predstavljeni konkretni odgovori na devet vprašanj v sklopu terezijanskega urbarialnega vprašalnika (novem puncta) za naselja v Dolnjem Prekmurju. V prvem delu naloge najdemo opis razmer v Kraljevini Madžarski v dobi Marije Terezije, njene uprave ter zemljiškoposestnih razmerij. Prav tako je predstavljena sama terezijanska urbarialna regulacija. Največja pozornost je namenjena vprašalniku ter odgovorom podložnikov po posameznih naseljih, ki so tedaj spadala pod upravo dveh zemljiških gospostev Dolnja Lendava in Beltinci. Sinteza vprašalnika je pokazala tako na številne skupne točke kot tudi razlike v delu in življenju podložnikov različnih naselij.
Ključne besede: urbarialna regulacija, urbarialni vprašalnik, Dolnje Prekmurje, županija Zala, zemljiško gospostvo Dolnja Lendava, zemljiško gospostvo Beltinci, 18. stoletje
Objavljeno: 23.03.2016; Ogledov: 712; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

39.
MESTO CELJE V DRUGI POLOVICI 15. STOLETJA
Nataša Potočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Druga polovica 15. stoletja je čas, ki je pomenil za Celje velike spremembe. Spremembe so se začele že leta 1451, ko jim je Friderik II. Celjski podelil mestne pravice, čeprav se je Celje kot mesto omenjalo že v listinah o pokneženju Celjskih iz leta 1436. Poleg mestnih pravic jim je določil še pomerij, oprostil jih je tlake in plačila davkov pri prodaji vina ter jim podelil hišo v kateri so si uredili rotovž. Leta 1455, po smrti Friderika, je Ulrik II. to listino potrdil in jo dopolnil s pravico meščanov do izvolitve lastnega sodnika. Leta 1456, ko je umrl še zadnji predstavnik Celjskih grofov, je prišlo do bojev za njihovo dediščino, mesto Celje pa je nato prešlo pod oblast Habsburžanov, na kar je nakazovala že obojestranska dedna pogodba med rodbinama leta 1443. Pod novim vodstvom je prišlo do sprememb v sami upravi mesta, glavno besedo so še vedno imeli sodniki, Habsburžani pa so v mesto postavili še vicedoma, ki je bil vmesni element med vodstvenimi organi Celja ter deželnim knezom. Pod vodstvom Habsburžanov so do konca zgradili obzidje, prestavili špital v mesto, gradili so mostove čez Savinjo in skrbeli za to, da hiše niso bile zapuščene in zanemarjene. Na področju gospodarstva so jim podelili privilegije, kot so bili prosto lovljenje rib in ptic (kar jim je omejila domača oblast), uvedli so obvezno skladiščenje v Celju za vse, ki so mimo tovorili trgovsko blago, zmanjšali število krčem v okolici in uvedli obvezno uporabo mitnic. Pomembna novost pa je bila tudi vodenje računskih knjig.
Ključne besede: Celje, 15. stoletje, Celjski grofje, Habsburžani, privilegiji.
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 918; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

40.
MIKLOŠIČEVO BERILO ZA OSMI GIMNAZIJSKI RAZRED KOT OSNOVA ZA SPOZNAVANJE RAZVOJA SLOVENSKEGA (KNJIŽNEGA) JEZIKA
Tjaša Kordež, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je uvodoma raziskan razvoj šolstva in učbeniškega gradiva na Slovenskem v 19. stoletju. V ospredju je srednješolsko izobraževanje in gimnazijski učbeniki, opozorjeno pa je tudi na pripravljavce gimnazijskih beril. Med slednjimi je podrobneje predstavljen Fran Miklošič in njegova vloga pri pripravi slovenskih beril za višje razrede gimnazij. Izpostavljeno je njegovo zavzemanje za slovensko besedo v šolski praksi. Osrednji del diplomske naloge vsebuje analizo Miklošičevega Slovenskega berila za osmi gimnazijski razred (1865), prvega uradno potrjenega slovenskega gimnazijskega berila, ki kot novost prinaša literarnozgodovinski pregled slovenske književnosti. V tem delu je poudarjen pomen berila za spoznavanje razvoja slovenskega (knjižnega) jezika; narejena je jezikovna analiza Miklošičevega predgovora k berilu ter vsebinska primerjava tega berila, rabljenega v drugi polovici 19. stoletja, s sodobnimi gimnazijskimi berili. Ugotovljeno je, da je bilo Miklošičevo Slovensko berilo za osmi gimnazijalni razred (1865) za tedanje razmere že zelo sodobno. Natančno je prikazan razvoj slovenskega predknjižnega in knjižnega jezika, jezikovna podoba zajetih besedil pa je že precej posodobljena. V berilo so vključena besedila, ki so kot kanonska prisotna še v današnjih gimnazijskih berilih. Obravnavano berilo še danes omogoča spoznavanje razvojnih zakonitosti slovenskega (knjižnega) jezika.
Ključne besede: 19. stoletje, šolstvo na Slovenskem, učbeniško gradivo, pripravljavci beril, Fran Miklošič, gimnazijsko berilo, slovenski knjižni jezik
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 545; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici