| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
21.
Sociološki vidiki mikrozgodovine družinskega življenja v 20. stoletju na periferiji srednje Evrope
Ivanka Huber, 2012, doktorska disertacija

Opis: Goričko so, podobno kot ostale slovenske pokrajine, v 20. stoletju zaznamovale prenekatere preizkušnje, kar se je posledično odražalo tudi na mikrozgodovini lokalnega vaškega življenja. V času obeh svetovnih vojn, v medvojnem in povojnem obdobju, v gospodarsko kriznih časih, v času splošnega napredka in prihoda mehanizacije v dotlej tradicionalni način gospodarjenja so bile družinam skupne strategije, ki jih je določalo družbeno-zgodovinsko okolje oz. so bile posledica makrozgodovinskih determinant. Vse to so bile tiste silnice v 20. stoletju, ki so si, četudi za kratek čas, podredile tok družinskega življenja. Okolje, vplivi tradicij, kultura obrobja, vera in družbena preteklost so na Goričkem oblikovali družinsko življenje in bistveno vplivali na način življenja v vaški skupnosti. Tip družine in strategije družinskega življenja so bili skorajda vso 20. stoletje enaki, kar ne pomeni, da ni bilo sprememb, ampak so le-te bile neznatne in se odvijale skozi daljše časovno obdobje. Societalne in demografske spremembe so se namreč na Goričkem začele dogajati predvsem v drugi polovici 20. stoletja; spremembe oblik in kompozicije družine ter maritalne spremembe pa šele ob koncu oz. izteku 20. stoletja. V raziskovanem času in prostoru je prevladovala izvorno razširjena družina, ki je nemalokrat postala okrnjena ali se transformirala v jedrno. Šele ob prehodu iz 20. v 21. stoletje so se začele formirati tudi izvorno jedrne družine. Družina je bila strukturirana kot celota z jasno določeno hierarhijo in je ostala v tej strukturi skorajda do izteka 20. stoletja. Doktorska disertacija, katere znanstveno izhodišče in cilj raziskovanja je sociološki in zgodovinski vidik družine na Goričkem, predstavlja pregled in sociološko analizo teoretičnih in empiričnih spoznanj o družini in družinskem življenju v obravnavanem družbenem prostoru. Kako so posameznika in njegovo družino zaznamovale življenjske postaje, kot temeljno ciljno področje našega raziskovanja, smo ugotavljali na osnovi individualno vodenih intervjujev z intervjuvanci na terenu, družinskih dokumentov in raznih drugih dokumentarnih virov. Opisi, posnetki, sociološka analiza in predvidevanja oblik(e) družin(e) so tako omogočili oblikovanje in prikaz vaškega družinskega življenja v 20. stoletju.
Ključne besede: sociologija družine, historična sociologija, mikrozgodovina, spominske študije, življenjske zgodbe, življenjske postaje, Goričko, Kančevci, Križevci, 20. stoletje
Objavljeno: 18.04.2013; Ogledov: 2577; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (12,52 MB)

22.
PLEMIŠKA DRUŽINA LIPIČ NA PODROČJU PREKMURJA V NOVEM VEKU
Mojca Lipič, 2014, diplomsko delo

Opis: Družino Lipič danes predstavljajo ljudje, katerih korenine segajo daleč v zgodovino. Na prelomu iz 17. v 18. stoletje je del njihovih prednikov živel na področju današnjega Prekmurja. Trenutno je največ informacij o njih znanih v zvezi z njihovo zemljiško posestjo v okviru murskosoboškega gospostva. Iz leta 1784 se je vse do danes v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti ohranil rokopis št. 83. Gre za zelo obsežen vir, saj so v njem popisane vse kupne, zakupne in druge pogodbe o lastnini zemljiške posesti družin, ki so v tistem času živele na ozemlju v okviru gospostva Murska Sobota. V diplomskem delu je zajet del tega rokopisa, ki se nanaša na družino Lipič. Obdelava tega vira (transliteracija, prevod iz latinščine v slovenščino, ugotovitve o tekstu) je zajela glavni del diplomskega dela. Na začetku je na kratko podan zgodovinski pregled Prekmurja v času, ki ga zajema sam vir. Dodani so vsi zapisi o članih družine Lipič, ki jih je avtorica dela trenutno uspela najti. Dodane pa so še priloge ter podatki o virih in literaturi.
Ključne besede: Družina Lipič, gospostvo Murska Sobota, rokopis št. 83, 17. stoletje, 18. stoletje.
Objavljeno: 03.06.2014; Ogledov: 1252; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (5,59 MB)

23.
NEMŠKI IN SLOVENSKI UČENCI V ŠOLAH NA SLOVENSKEM PROSTORU V 19. STOLETJU
Damir Ištvan, 2014, diplomsko delo

Opis: V 19. stoletju je slovenski prostor spadal v okvir habsburške monarhije. Monarhija je združevala več narodov in imenovali so jo »ječa narodov«. Na začetku stoletja so potekale napoleonske vojne in na slovenskem ozemlju so bile ustanovljene Ilirske province. Po padcu Napoleona se je ozemlje ponovno priključilo habsburški monarhiji. V Evropi se je pričel proces restavracije, v monarhiji pa Metternichov absolutizem in predmarčna doba do revolucionarnega leta 1848. Na ozemlju današnje Slovenije niso živeli le Slovenci, temveč tudi prebivalci drugih narodnosti. Skozi celotno 19. stoletje je potekal boj narodov brez zgodovine, med katerimi so bili tudi Slovenci, ki so se borili za svojo narodno identiteto. Ta je doživela svoj vrhunec leta 1848 s programom "Zedinjena Slovenija". Zavzemanje intelektualcev za slovenščino in slovensko pisano besedo je prihajalo tekom 19. stoletja vse bolj do izraza. Slovensko prebivalstvo, ki je živelo v posameznih deželah, je živelo zraven nemškega in drugega prebivalstva. V vsaki deželi in mestu je bilo razmerje odstotka prebivalstva drugačno. Ob večnacionalnosti prebivalstva je bilo logično, da so bili tudi učenci šol pripadniki različnih narodnosti. Namen diplomske naloge je ugotoviti učenčevo nacionalnost po različnih šolah na slovenskem prostoru iz šolskih kronik in primerjati z zgodovinsko literaturo o sestavi prebivalstva na določenem prostoru oziroma v posamezni deželi ter predstaviti vlogo šole in slovenščine v tem obdobju.
Ključne besede: 19. stoletje, pomlad narodov, slovenščina, šolstvo, etnična struktura učencev, mednacionalni odnosi, večjezičnost
Objavljeno: 16.12.2014; Ogledov: 878; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

24.
ILUSTRACIJA V 20. STOL. IN DIGITALNO ILUSTRIRANJE
Viktor Höchtl, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem raziskal zgodovino ilustracije in s pomočjo deskriptivne metode strnjeno predstavil ilustracijo in njen razvoj v 20. stol. v Evropi in Severni Ameriki vključno z nekaterimi predstavniki določenega geografskega področja. Diplomsko delo prav tako orisuje razvoj tehnologije, še posebej računalnika, in kako je le-ta vplivala na razvoj ilustracije in postopke produkcije, tiska in publikacije. Ker je področje digitalne ilustracije v Sloveniji precej neraziskano, sem se v empiričnem delu diplomskega dela naslonil predvsem na digitalni medij. S komparativno metodo in metodo analize sem ugotavljal prednosti in slabosti digitalne ilustracije nasproti analognim tehnikam, njene možnosti publikacije in vpliva na ilustracijo samo. Z empirično metodo in metodo analize sem izdelal 6 ilustracij, skozi katere navedem svoje postopke produkcije in publikacije. Naslonim se na programa Adobe Photoshop in Adobe Illustrator kot primera rasterske in vektorske programske opreme.
Ključne besede: ilustracija, 20. stoletje, vektor, raster, digitalno, dizajn, vizualna komunikacij
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 828; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (18,82 MB)

25.
ČAROVNIŠKI PROCESI NA GRADU HRASTOVEC V LETIH 1661–1685
Manja Vuzem, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Čarovniški procesi na gradu Hrastovec v letih 1661–1685 so obravnavani čarovniški procesi na gradu Hrastovec na podlagi še neobjavljenih virov. Predstavljena je zgodovina gradu in gospostva Hrastovec s pripadajočim deželskim sodiščem. Opisano je, zakaj in kako je prišlo do t. i. čarovniških procesov v Evropi in slovenskih deželah ter v kakšnem obsegu so se procesi izvajali na gradu Hrastovec. Z orisom kazensko-pregonske zakonodaje je predstavljen potek čarovniškega procesa od ovadbe do končne sodbe. V osrednjem delu diplomske naloge so predstavljeni čarovniški procesi, ki so potekali pred deželskim sodiščem na gradu Hrastovec. Transliterirani in prevedeni so še neobjavljeni viri, ki govorijo o procesih na Hrastovcu med leti 1661 in 1685. Gre za zapisnike s procesov proti Magdaleni Ferk in Simonu Kupčiču, za izjavo Jurija Vokinca in stroškovnik procesa proti Marjeti Augustiner.
Ključne besede: čarovništvo, čarovniški procesi, grad Hrastovec, deželsko sodišče, 17. stoletje, Volk Lovrenc Lampertič
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1672; Prenosov: 481
.pdf Celotno besedilo (8,68 MB)

26.
PLEMIŠKE DRUŽINE BABOS, GOMBOSSY IN KERESZTURY NA OBMOČJU MURSKOSOBOŠKE IN TIŠINSKE ŽUPNIJE V ZGODNJEM NOVEM VEKU
Kristina Šiplič, 2014, magistrsko delo

Opis: Plemiške družine na območju Prekmurja so zelo slabo raziskane. Zelo pomemben dokument, ki nam lahko veliko pove o njih, je rokopis št. 83, ki je bil spisan leta 1784 in ga hrani Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. V viru so namreč izpisani prepisi kupnih, zakupnih in drugih pogodb v zvezi z zemljiško posestjo v rokah posameznih članov plemiških družin, ki so takrat ali živele ali pa vsaj bile posestno navzoče v okviru gospostva Murska Sobota. Na začetku magistrske naloge je podana zgodovina zgodnje novoveškega Prekmurja ter zgodovini župnij Murska Sobota in Tišina. Tu so nadalje transliterirana poglavja, ki govorijo o družinah Babos, Gombossy in Keresztury. Obdelane so tudi matične knjige za 18. in prvo tretjino 19. stoletja za murskosoboško in tišinsko župnijo. Predstavljene so tudi družinske tabele omenjenih družin za lažji pregled in razumevanje njihovih genealoških razmerij. K magistrski nalogi so priložene fotografije obdelanih strani iz rokopisa št. 83 ter vsi podatki o virih in literaturi.
Ključne besede: Babos, Gombossy, Keresztury, župnija Murska Sobota, župnija Tišina, rokopis št. 83, PiŠK MS, matične knjige, 17. stoletje, 18. stoletje, Prekmurje, plemstvo
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 1100; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (3,92 MB)

27.
JOSIP MURSA, GOSPODARSKO IN POLITIČNO DELOVANJE SLOVENSKEGA LIBERALNEGA NARODNJAKA
Rado Podgorelec, 2014, magistrsko delo

Opis: Josip Mursa je bil rojen leta 1864 na Spodnjem Krapju, blizu takratnega trga Ljutomer. To je bilo tudi Josipovo matično okolje gospodarskega in političnega delovanja. Sprva je hodil na ljudsko šolo v Ljutomeru, šolo nadaljeval v meščasnki šoli v Radgoni, pozneje pa šolanje zaključil v Sadjarski šoli v Mariboru. Po letih šolanja se je vrnil v rodno Spodnje Krapje. Okoliščine doma so se obrnile tako, da je Josip prevzel vodenje domačega posestva, ki je za časa njegovega življenja dočakala veleposestniški razcvet. Na posestvu Josipa Murse je kmalu začela delovati tudi prva tovarna cementnih izdelkov, ki je obratovala v obdobju med 1889 in vse do časa druge svetovne vojne. Josip Mursa se je v začetku 20. stoletja poizkusil tudi v politiki, liberalne nazore je najbolj odmevno zagovarjal na deželnozborskih volitvah leta 1907. Politična kariera mu sicer ni bila namenjena, a je Josip kmalu našel ustrezno kompenzacijo. Pripomogel je k delovanju številnih društev po Murskem polju, pomagal ustanoviti tudi gasilko društvo na Cvenu, bil med lovci, čebelarji in še gre naštevati. Josip se je na veliko ukvarjal tudi z vinogradništvom, vzrejo žrebet in drugimi takratnimi aktualnimi panogami. Na svojem posestvu na Spodnjem Krapju je živel vse do smrti leta 1948, ko je nova država večino njegovega imetja podržavila. Danes je sicer od nekdaj slavne Mursovine (kot domačini radi imenujejo Mursovo posest) ostalo malo. Gre pa najti ogromno časnikov in drugih dokumetov, ki pričajo o Josipovem delovanju.
Ključne besede: Josip Mursa, liberalec, 19. stoletje, 20. stoletje, Mursko polje, trg Ljutomer, Mursovina
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 1251; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

28.
DEMOGRAFSKA IN ZEMLJIŠKOPOSESTNA PODOBA DRAVSKEGA POLJA V DRUGI POLOVICI 17. STOLETJA
Matjaž Grahornik, 2015, magistrsko delo

Opis: V nalogi je predstavljena demografska in zemljiškoposestna podoba gospoščin oz. pristav, vasi in krajev na ozemlju večjega dela Dravskega polja iz okoli začetka 17. stoletja pa do sredine 18. stoletja. Glavna pozornost je namenjena obdobju druge polovice 17. stoletja, tj. času, ko so posamezne župnije iz obravnavanega območja začele voditi oziroma je vsaj ohranjenih večje število matičnih knjig. Podatki iz matičnih knjig hoške, slivniške, limbuške, hajdinske in spodnjepolskavske župnije iz tega časa so v navezavi z nekaterimi drugimi pisnimi viri, na primer ohranjenimi urbarji, seznami, zapisniki in popisi, omogočili nastanek vsebinsko zaokroženega magistrskega dela, ki vsebuje nekatera nova demografska, posestna in druga spoznanja.
Ključne besede: Dravsko polje, Spodnja Štajerska, matične knjige, 17. stoletje.
Objavljeno: 01.04.2015; Ogledov: 1179; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (8,15 MB)

29.
IGRA IN IGRAČE V 20. STOLETJU NA SLOVENSKEM
Blaž Teršek, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Igra in igrače v 20. stoletju na Slovenskem je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo za lažje razumevanje igre in igrač v tem obdobju obravnavali zgodovino in življenje ljudi v 20. stoletju. Na življenje Slovencev so vplivali različni dejavniki, kot so prva in druga svetovna vojna, različne oblasti in politični sistemi, revščina itd. Vsi ti dejavniki so imeli vpliv na življenje vseh ljudi, predvsem otrok. Ne glede na razmere v družbi pa so se otroci igrali, čeprav je bilo to odvisno predvsem od kraja bivanja, saj so otroci s podeželja več pomagali pri domačih opravilih. S prijatelji in svojimi sovrstniki so se igrali gnilo jajce, lovili in podili so se za žogo pri nogometu; torej igre, v katerih otroci še danes uživajo. Za igro so potrebovali igrače, ki so bile kupljene ali izdelane doma. Slednjih je bilo občutno več, saj je bilo kupljenih manj, ker so bile le-te redkejše in dražje. Igrače so bile izdelane predvsem iz materialov, ki so jih otroci našli v okolici in imeli na dosegu rok. Uporabljali so naravne materiale, npr. cvetlice, mivko, vodo, listje, les, volno, rogove, prejo, slamo; in umetne materiale, ostanke blaga, lončke, zidake, špule (lesene kolute), papir in karton. Iz teh materialov so izdelovali žoge, punčke iz cunj, frače, loke, pištole, avtomobile, tanke itd. Empirični del diplomskega dela zajema raziskavo o igri in igračah v prejšnjem stoletju. V ta namen smo opravili intervju s 100 udeleženci, ki smo jih večina pridobili v Domu upokojencev v Laškem, Celju in Mariboru, preostale pa naključno. Zanimale so nas predvsem okoliščine igre (prostor in soigralci), vrste igre, ki so se jih igrali, in igrače (kupljene ali izdelane), ki so jih imeli. Podatke smo obdelali s programom SPSS (Statical Pacegeforthe Social Sciences), ki smo jih predstavili tabelarično. Na podlagi rezultatov smo prikazali razlike in podobnosti na področju igre in igrač z današnjimi dnevi.
Ključne besede: 20. stoletje, igra, igrače, predšolski otrok, Slovenija
Objavljeno: 22.07.2015; Ogledov: 1322; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

30.
IGOR STRAVINSKI: PETRUŠKA
Petra Colnerič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Igor Stravinski: Petruška je opisano življenje enega najpomembnejših skladateljev 20. stoletja, Igorja Stravinskega in njegova dela ter zgodovinsko ozadje Rusije tistega časa. Podrobno je raziskana in analizirana njegova skladba Petruška.
Ključne besede: Igor Stravinski, življenjska pot in dela, Petruška, 20. stoletje, rusko obdobje, neoklasicizem, serializem
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 1644; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici