| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
11.
PREBIVALSTVO TRGA MURSKA SOBOTA NA PODLAGI MATIČNIH KNJIG IZ 18. STOLETJA (1733-1788)
Nina Gubič, 2011, diplomsko delo

Opis: Zgodovino posameznega kraja v največji meri predstavljajo ljudje, ki so tam živeli, na njihov vsakdanjik pa je dokaj vplivala tudi Cerkev. Ljudje so se v okviru posamezne župnije rodili, poročali, umirali in delali. Pomemben zgodovinski vir o življenju v posameznih župnijah so matične knjige. V diplomskem delu so tako predstavljene najstarejše danes ohranjene matične knjige privilegiranega trga Murska Sobota med leti 1733 in 1788. Najprej je podan zgodovinski pregled trga Murska Sobota do 18. stoletja, nato pa soboške župnije od njene ustanovitve do konca 18. stoletja. Posebna pozornost je namenjena nastanku in razvoju matičnih knjig ter razvoju in pomenu novoveških imen in priimkov. Sledi analiza matičnih knjig za trg Murska Sobota, tekstovno in grafično obdelani podatki, kar pa je zajeto v drugem delu diplomskega dela. V transliteraciji virov je najprej izpisana krstna knjiga od 1733 do 1788, sledi poročna knjiga od 1736 do 1774, na koncu pa še pokopna knjiga od 1736 do 1774. Dodane so še priloge ter podatki o virih in literaturi.
Ključne besede: trg Murska Sobota, murskosoboška župnija, priimki, matice župnije Murska Sobota, 18. stoletje
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 3269; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

12.
Scarlett O'Hara v noveli Gone With the Wind in Edna Pontellier v noveli The Awakening: dve fatalni ženski in njun upor proti družbenim vlogam v 19. stoletju v Ameriki
Ivanka Bartolić, 2011, diplomsko delo

Opis: Fatalna ženska je obstajala skozi stoletja v umetnosti, poeziji in literaturi. Opisana je kot nevarna, lepa in zapeljiva ženska. Prav te lastnosti so jo naredile zanimivo in predvsem so se moški njenim čarom težko uprli. Scarlett v Mitchellovi noveli Gone With the Wind in Edna v Chopinovi noveli The Awakening, sta predstavnici uporniških fatalnih žensk devetnajstega stoletja v Ameriki. Čeprav je novela Gone With the Wind bila napisana v 20. stoletju, Mitchell pripoveduje zgodbo o zgodovini in življenju ženske na jugu Amerike v času državljanske vojne. Kljub časovni razliki tridesetih let med Scarlett in Edno, so vloge spolov v družbi ostale enake. Pozno devetnajsto stoletje v Ameriki je bilo v znamenju družbenih pravil in vlog. Predpisane moške in ženske vloge v patriarhalni družbi so preprečevale ženskam, da bi bile svobodne in neodvisne. Popolna ženska naj bi bila poslušna in naj ne bi imela svojega mišljenja. Diplomsko delo opisuje zgodovino družbenih vlog in pravil devetnajstega stoletja v Ameriki in poda dejstva o fatalnih ženskah. Delo predstavi karakter obeh fatalnih žensk in njun odnos do družbeni vlog, žensk, družine in predvsem, njun odnos do moških, kateri igrajo pomembno vlogo v njunem življenju. Diplomsko delo se poglobi v osebnost dveh žensk in njeno spremembo od začetka do konca novele ter kako so okolje, dogodki in lastna osebnost naredili ti dve ženski fatalni.
Ključne besede: Fatalna ženska, Scarlett O'Hara, Edna Pontellier, devetnajsto stoletje v Ameriki, družbene vloge.
Objavljeno: 21.07.2011; Ogledov: 1849; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (524,60 KB)

13.
ZGODOVINA RUSIJE V PRVI POLOVICI 17. STOLETJA
Jernej Hozjan, 2011, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi je predstavljena zgodovina Rusije od smrti carja Ivana IV. Groznega leta 1584 do prvih nekaj desetletij sedemnajstega stoletja. Največji poudarek je na zamenjavi vladarske dinastije Rjurikovičev z dinastijo Romanov, ki je vladala vse do nastanka Sovjetske zveze 1917. V tej diplomski nalogi so predstavljeni različni segmenti življenja v takratnem času od religije, gospodarstva, vsakdanjega življenja, družbenih slojev, bivalnih razmer, vojn do bojev za oblast med različnimi interesnimi skupinami znotraj in zunaj meja Rusije. Velika pozornost je namenjena tudi obdobju nastopa prvih dveh carjev iz dinastije Romanov in njunim prizadevanjem po stabilizaciji in utrditvi meja ruskega carstva.
Ključne besede: Rusija, zgodovina, sedemnajsto stoletje, dinastija Romanov, vojne.
Objavljeno: 19.07.2011; Ogledov: 2520; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

14.
ŽIVLJENJSKI STANDARD V MARIBORU V 19. IN 20. STOLETJU
Andreja Divjak, 2011, diplomsko delo

Opis: V začetku 19. stoletja je bilo mesto Maribor povsem agrarno mesto, ki se je ukvarjalo z obrtjo ter pridelavo vina. Leta 1846 so do Maribora zgradili železnico in kmalu za tem tudi Delavnice Južne železnice, ki so zaposlovale čez tisoč ljudi. S tem se je začelo mesto razvijati, hkrati pa se je pojavila velika stanovanjska stiska, saj ni bilo na voljo dovolj bivalnih kapacitet za vse nove delavce, v mestnih stanovanjih in vilah pa so živeli le premožnejši meščani. Tako so za delavce Južne železnice zgradili Železničarsko kolonijo, naselje vrstnih hiš. V začetku 20. stoletja so v mesto napeljali električno energijo in s tem privabili tuje industrialce, ki so v Maribor pripeljali tekstilno industrijo. Potreba po delavcih je bila velika, prav tako po stanovanjih. Industrialec Josip Hutter je med vojnama za svoje delavce zgradil Hutterjevo kolonijo, mestna občina pa je to problematiko reševala z Mestno ali Vurnikovo kolonijo, po drugi svetovni vojni tudi s stanovanjskimi bloki. Velika pridobitev za mesto je bila tudi napeljava vodovoda, s čimer se je dvignil standard, saj so v hiše in stanovanja prebivalci dobili kopalnice in izplakovalna stranišča. Vendar vsi prebivalci vodovoda niso napeljali istočasno, ampak so ga nekateri šele v šestdesetih letih 20. stoletja, saj je za to bilo potrebno renovirati celotno stanovanje. Prehrana delavcev in nižjih slojev je bila do konca prve polovice 20. stoletja zelo enolična in skromna, medtem ko so bogatejši meščani vsak dan jedli obilno. Prehrana se je poenotila ter postala veliko bolj raznolika po drugi svetovni vojni skupaj z dvigom standarda. Prosti čas je bil v 19. in prvi polovici 20. stoletja prestiž bogatih, saj so delavci delali ves dan, kolikor pa jim je ostalo časa, pa so ga namenili gospodinjskim opravilom. Ob koncu 19. stoletja je bila zelo razširjena društvena dejavnost, saj so ustanavljali izobraževalna, glasbena, bralna, športna, kulturna in druga društva, v katerih so se zbirali vsi sloji. Ljudje so prosti čas preživljali tudi v gledališčih, kinematografih, ob branju knjig, vse to v sorazmerju s finančnimi zmožnostmi.
Ključne besede: 19. in 20. stoletje, Maribor, prebivanje, prehranjevanje, prosti čas
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 3383; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (20,95 MB)

15.
ODNOSI MED TRGOM LJUTOMER IN NJEGOVIM LASTNIKOM OB KONCU 17. STOLETJA
Katja Pintarič, 2011, diplomsko delo

Opis: Na ljutomerskem območju so do konca srednjega veka nastale tri gospoščine: gospostvo Ljutomer s sedežem na Dolnjem gradu (Oberluttenberg), gospostvo Branek s sedežem na Gornjem gradu in gospoščina dvorec Cven. Prvi dve sta se ob koncu 17. oziroma v začetku 18. stoletja združili v eno s sedežem na gradu Branek. Prav v tem času je nastal vir, ki je služil kot osnova diplomskega dela: Zapisnik gospoščine Branek za trg Ljutomer. Celoten zapisnik obsega leta od 1694 do 1759. Je izjemen vir za analizo odnosov med tedanjim lastnikom trga in trgom samim. Lastnik trga je bila gospoščina Branek oziroma njen zemljiški gospod, ki je s svojo močjo in oblastjo krojil delovanje le-tega kakor tudi življenje tržanov in preostalih podložnikov. V diplomskem delu je transliteriran in analiziran začetni del zapisnika za konec 17. stoletja, natančneje za leto 1694 in prvo polovico leta 1695. Zajema potrjevanja mandata trškega sveta in sodnika, sestavo novega sveta in raznolike prošnje le-tega, namenjene trškemu gospodarju. V zapisniku prav tako zasledimo potrjevanje cerkvenega prošta in drugih trških uradnikov, tožbe trga in podložnikov, naslovljene na gospoščino, obravnave prošenj za podelitev statusa tržana in še nekatere zadeve, o katerih je gospoščina vodila omenjeni zapisnik.
Ključne besede: trg Ljutomer, gospoščina Branek, gospoščina Ljutomer, 17. stoletje
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 1701; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

16.
POSLEDICE KUŽNIH EPIDEMIJ IN POŽARA V MARIBORSKI ŽUPNIJI SV. JANEZA KRSTNIKA MED LETI 1712 - 1725
Dejan Horvat, 2011, diplomsko delo

Opis: Med letoma 1714 in 1716 se v mariborski župniji sv. Janeza Krstnika še zadnjikrat na tem območju pojavi kužna epidemija. V raziskavo je zajeto obdobje med letoma 1712 in 1725. Diplomsko delo temelji na obdelavi matičnih knjig župnije Jarenina, župnije sv. Peter pri Mariboru (Malečnik) ter že objavljenih virov o mariborski župniji. Pri analizi so bili za to obdobje glavnega pomena: število krstnih vpisov, delež krščenih glede na spol, delež nezakonskih krščenih otrok, število poročnih vpisov, število pokopnih vpisov, delež vpisanih pokopov glede na spol in delež neopredeljenih pokopnih vpisov. Zbrani podatki dovolj zgovorno pričajo, da je bila v tem obdobju na omenjenih področjih prisotna kužna epidemija. Vendar ti podatki zagotovo niso popolnoma točni, saj vpisov v matične knjige niso vpisovali natančno in vestno, kar se je pri raziskovalnem delu dalo logično razbrati. Predstavljen je tudi Maribor, in sicer v obdobju od kuge (1680–1682) do sredine 18. st. Mariborsko župnijo so prav tako prizadele druge elementarne nesreče, med njimi tudi uničujoči požari. Z obravnavanim obdobjem sovpada požar iz leta 1720, vendar o njem ni veliko zapisanega in raziskanega.
Ključne besede: zgodovina, kuga, Maribor, mariborska župnija sv. Janeza Krstnika, župnija Jarenina, župnija sv. Peter pri Mariboru (Malečnik), požari, 18. stoletje
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1589; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (747,51 KB)

17.
CESTNI OTROCI V DELU CHARLESA DICKENSA "OLIVER TWIST"
Blanka Kocbek, 2012, diplomsko delo

Opis: V mojem diplomskem delu se bom ukvarjala z analizo cestnih otrok ter njihovo uprizoritvijo v romanu Charlesa Dickensa Oliver Twist. Predstavila bom tudi življenje cestnih otrok v času vladanja kraljice Viktorije in ga primerjala z življenjem cestnih otrok v 21. stoletju. Diploma nas vodi skozi življenje in dela Charlesa Dickensa. Ugotovila bom, kateri dogodki so vplivali na Dickensa, da je napisal roman Oliver Twist. Prikazala bom tudi kratko vsebino romana Oliver Twist ter predstavila razliko med življenjem cestnih otrok v 19. in v 21. stoletju. V diplomi bodo predstavljeni primeri cestnih otrok v romanu Oliver Twist, ki jih bom natančneje razložila. Na koncu bom dodala tudi primerjavo o življenju cestnih otrok v 19. in v 21. stoletju.
Ključne besede: Charles Dickens, Oliver Twist, cestni otroci, 19. stoletje, 21. stoletje
Objavljeno: 18.10.2012; Ogledov: 1180; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (259,90 KB)

18.
CELJANI IN RUŠKA LATINSKA ŠOLA (1645 - 1756)
Staš Žnidar, 2012, diplomsko delo

Opis: Celje je kot spodnještajersko mesto na lastni koži občutilo celotno novoveško dogajanje. Vodilna plast družbe – plemstvo je bilo že od poznega srednjega veka pravno izenačeno, razlikovalo pa se je po bogastvu, ugledu in naslovih. Sestava plemstva se je sčasoma v zgodnjem novem veku občutno spremenila, deloma zaradi migracij in deloma z vse številčnejšimi vladarskimi poplemenitvami. Poleg Thurnov in Dietrichsteinov, ki so tukaj živeli že od srede 15. stoletja, so se v deželo Štajersko priselili tudi družine Apostolis, Busetti, Bartholotti iz italijanskega prostora. Plemiče mesta ob Savinji sta doleteli reformacija in protireformacija, slednja je bila plemičem še posebej znana po vladarjevem principu korenčka in palice. Slednje je v veliki meri pripomoglo, da je neposlušneže znova vpregel v tir deželnoknežje politike. Vsak plemič, ki je hotel nadaljevati kariero, se je slej ko prej moral podrediti vladarjevi volji. Imel je izbiro ostati oziroma prestopiti v katoliško vero ter si tako izboriti potrditev svojih svoboščin oziroma nazivov, ali pa vztrajati pri protestantizmu ter jih zato izgubiti. Za odhod so se včasih odločili posamezniki, zakonski pari in tudi celotne družine oziroma veje posamezne rodbine. Celje pri tem ni bilo nobena izjema, vendar je kljub izselitvi nekaj članov rodbine v mestu ostalo. Ti so aktivno participirali pri mestnem vsakdanu, vendar se je moje zanimanje usmerilo predvsem na njihovo izobraževanje – na celjske učence na ruški latinski šoli. V spodnještajerski regiji je v času pred terezijanskimi reformami izstopala latinska šola v Rušah, ustanova, ki je v duhu reformiranega katolicizma kvalitetno izobraževala pomladek. Njeno odprtje leta 1645 je postavljeno v zanimivo periodo raziskanega obdobja. Širše gledano se je tedaj deželnoknežja „reformacija“ že zaključila, največji evropski spopad 17. stoletja pa se je počasi bližal h koncu. Moj namen odkriti Celjane, ki so hodili na ruško latinsko šolo, je opravljen. V kroniki sem na seznamih učencev našel 77 učencev s pripisom Cilliensis. Kronist je dodal ta termin osebam, ki so v času vpisa na šolo prihajale iz Celja ali iz bližnje okolice. Rojene v samem mestu oziroma krščene pri župniji Sv. Danijela sem našel v krstni matični knjigi. Teh je bilo 14 in so bili različnega družbenega izvora, od plemenitih oseb do stanovsko nižjih pripadnikov, ki pa so v življenju dosegli različne poklice. Te osebe so bile temelj uspešne kneževe „reformacije“ ter so kroni zagotavljale lojalnost in stabilnost mest in dežele.
Ključne besede: zgodovina, Celje, prebivalstvo, deželnoknežja reformacija v Celju, grofovske družine, Ruška latinska šola, Celjani - ruški učenci, 17. in 18. stoletje
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1934; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (6,76 MB)

19.
EVANGELIČANSKA CERKVENA OBČINA KRIŽEVCI V NAJSTAREJŠIH MATIČNIH KNJIGAH 1784 - 1800
Tadeja Sapač, 2013, diplomsko delo

Opis: Ljudje, ki so živeli v posameznem kraju, predstavljajo zgodovino nekega kraja. V okviru posamezne župnije so se rodili, poročali in umirali. Pomemben zgodovinski vir o življenju v posameznih župnijah so matične knjige. V diplomskem delu so tako predstavljene danes najstarejše matične knjige Evangeličanske cerkvene občine Križevci med leti 1784–1800. Najprej je podan zgodovinski pregled razmer na Madžarskem in v Prekmurju do 18. stoletja, sledi opis obdobja po izdaji tolerančnega patenta, ki ga je leta 1781 izdal madžarski kralj Jožef II., in opis cerkvene občine Križevci, ki je bila ustanovljena leta 1783. Posebna pozornost je namenjena analizi najstarejših ohranjenih križevskih matičnih knjig: krstne, pokopne in poročne. Pri analizi so za to obdobje glavnega pomena: število krstnih vpisov, delež krščenih glede na spol po posameznem letu, število krščenih po vaseh, najpogostejši priimki zabeleženi po vaseh krstnih vpisov, število vpisanih pokopov glede na spol in delež vpisanih pokopov glede na starostno kategorijo ter število umrlih po vaseh in število poročnih vpisov ter delež vpisanih glede na spol in starostno kategorijo ženinov in nevest. Dodane so tabele in grafi za vsako posamezno matično knjigo po posameznih letih.
Ključne besede: protestantizem, Evangeličanska cerkvena občina Križevci, tolerančni patent, matice, 18. stoletje
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 1269; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

20.
JANKO PUKMEISTER VIJANSKI - ZBIRATELJ SLOVSTVENE FOLKLORE
Lucija Šolinc Ovtar, 2013, diplomsko delo

Opis: Pregled življenja in dela Janka Pukmeistra Vijanskega še do pričujoče diplomske naloge ni doživel celovitega pregleda in analize, kljub temu da se njegovo ime pojavlja v najrazličnejših zgodovinskih obravnavah časa, v katerem je živel. V diplomski nalogi je predstavljeno življenje in delo Janka Pukmeistra Vijanskega, rojenega v Vinah pri Novi Cerkvi, zbiratelja slovstvene folklore; predstavljeno je okolje, v katerem je odraščal, živel, deloval in tudi umrl ter jezik in miselnost takratnega časa. Leta 1861 je izdal literarni zbornik Nanos, slovenski zabavnik za leto 1862 in pomeni spomin na izdajateljevo službovanje na Vrhniki. Zbrano gradivo je razvrščeno po temeljnih načelih sodobne slovstvene folkloristike Marije Stanonik v Slovenski slovstveni folklori iz leta 1999.
Ključne besede: Janko Pukmeister Vijanski, življenjepis, slovstvena folklora, 19. stoletje
Objavljeno: 12.02.2013; Ogledov: 2033; Prenosov: 96 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici