SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Kultura in umetnost 19. in 20. stoletja v občini Slovenj Gradec
Alenka Triplat, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Pričujoče delo predstavlja kulturo in umetnost v občini Slovenj Gradec v 19. in 20. stoletju. Namen moje naloge je opisati kulturo in umetnost v občini v omenjenem obdobju, ter ugotoviti kakšne so bile družbene spremembe v mestu v 19. in 20. stoletju in kako je razvoj mesta v preteklosti pripomogel k razvoju kulture in umetnosti danes. Občina Slovenj Gradec s širšo okolico sodi med pokrajinsko najzanimivejše in kulturno zelo bogate predele Slovenije. Bogat kulturni in umetnostni razvoj mesta v preteklosti kažejo bogate arheološke najdbe na tem območju. V mestu so nepogrešljive kulturne ustanove, ki so nastale v prejšnjih stoletjih. Slovenj Gradec je rojstno mesto številnih umetnikov, ki živijo in delajo v drugih središčih, toda še vedno se čutijo navezane na domači kraj, kamor se radi vračajo. Velja tudi, da so mnogi prišli v Slovenj Gradec in si tu z zavzetim in požrtvovalnim delom ustvarili ugled in tako povzdignili sloves ustanove, v kateri delajo, in mesta, kjer so doma. Za občino in njen kulturni razvoj je pomembna glasbena dejavnost. V Slovenj Gradcu in okolici je bilo glasbeno življenje že v preteklosti zelo živahno in tako je tudi danes. Pomembno je tudi šolstvo. V občini delujejo štiri matične osnovne šole s svojimi podružnicami. Pomembni je tudi srednje in visoko šolstvo. Slednje s v zadnjem času vedno bolj razvija in s tem privablja študente tudi iz drugih krajev. Občani mesta Slovenj Gradec smo zelo ponosni tudi na mednacionalne povezave mesta in na naziv Mesto glasnik miru. Raziskava je pokazala, da sta kultura in umetnost v majhnem mestu na Koroškem bili prisotni že od nekdaj in tako bo tudi v prihodnje.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: sociološki vidik, Slovenj Gradec, 19. in 20. stoletje, kultura, umetnost, šolstvo, glasba, Mesto glasnik miru.
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 3033; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
BESEDILA BOBA DYLANA V KONTEKSTU S POEZIJO IN Z GLASBO 20. ST.
Martina Komovec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem skušala pesmi oziroma besedila znanega ameriškega sodobnega pisca besedil in pevca Boba Dylana postaviti v kontekst poezije in glasbe 20. stoletja in ga predstaviti ne le kot pevca, ampak tudi kot pesnika. Da bi to kar najbolje prikazala, sem nalogo razdelila na tri večje dele. V prvem delu je zajeto Dylanovo življenje in njegov pogled na pisanje pesmi in poezije. Tukaj je zaključek sledeč: Dylanova besedila, ki so polna metafor, vizualnih in drugih podob ter aluzij in prav tako ne skoparijo z edinstvenimi rimami, je mogoče enačiti s poezijo. Naslednje poglavje opisuje obdobja in avtorje, ki so vplivali na Dylanovo ustvarjanje. Glede na to, da je Bob Dylan avtor številnih pesmi in da so vplivi le teh zelo številčni, sem izpostavila le nekatere. V zadnjem delu sem se lotila konkretnih Dylanovih besedil pesmi. Protestne pesmi, balade in ljubezenske pesmi sem analizirala in primerjala z besedili drugih avtorjev. Ob vseh primerjavah in analizah sem prišla do zaključka, da bi Dylanova besedila lahko uporabili v šolah pri učenju angleške poezije ter poezijo tako učencem tudi približali.
Ključne besede: Bob Dylan, poezija, glasba, 20. stoletje, moderna poezija, pisanje besedil, protestne pesmi, balade, ljubezenske pesmi
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3062; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (327,13 KB)

3.
Legenda o Faustu v sodobni književnosti in popularni kulturi
Kornelija Jagodič, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je nemška legenda o protislovni zgodovinski osebnosti Johanna Fausta iz 16. stoletja, ki je izjemno vplivala na svetovno književnost oziroma na sodobno popularno kulturo. Poskušala sem ugotoviti, kaj je bilo odločilnega pomena pri nastanku legende ter kaj je prispevalo k temu, da je njena aktualnost ohranjena vse do danes. Na podlagi analize posameznih del iz različnih področij popularne kulture, ki na kakršenkoli način izhajajo iz legende o Faustu, sem poskušala dognati, kako se je spreminjala njena recepcija v različnih obdobjih in zvrsteh. Prav tako sem želela ugotoviti, kateri elementi te temačne zgodbe so zapustili najmočnejši vtis na generacije kasnejših umetnikov. V legendi o Faustu so najbrž najprivlačnejši predstava o posedovanju nadčloveške moči, splošna skrivnostnost in čar prepovedanega. K njeni aktualnosti pa sta v veliki meri prispevali tudi izjemna prilagodljivost ter vsestranskost uporabe. Zgodba je najpogosteje uporabljena v funkciji posredovanje neke morale ali izražanja družbene kritike. Delo, ki ga ljudje najpogosteje povezujejo s to legendo in katerega so umetniki najpogosteje uporabili kot predlogo lastnih del, je mojstrska dramska pesnitev v dveh delih Faust Johanna Wolfganga von Goetheja.
Ključne besede: legenda, Faust, Mefisto, zgodnji novi vek, popularna kultura, 20. stoletje
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 1961; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

4.
MILHAUD DARIUS: SONATINA OPUS 76 ZA FLAVTO IN KLAVIR
Jožica Cvelbar, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvi polovici 20. stoletja so v glasbi vladale tri velike osebnosti: Stravinski, Bartók in Schönberg. Vsi trije so pisali veliko bolj disonantno in ritmično razčlenjeno glasbo kot kdaj koli prej, čeprav so se med seboj zelo razlikovali. Stravinski je bil na čelu t. i. neoklasicistične smeri, vračanja k ravnovesju in jasnosti, Bartók je kot zadnji od skladateljev nacionalne smeri hodil osamljeno ustvarjalno pot, Schönberg pa je zgradil intelektualni sistem 12-tonske glasbe, dodekafonijo. V istem času so drugi skladatelji skušali iskati lastno pot v splošni zmedi. Osvobodili so se omejitev klasične harmonije 19. stoletja in pisali v več tonalitetah hkrati (politonalno), kot na primer Darius Milhaud, ali pa so uporabljali več vzporednih linij. Ob prodoru ameriških jazzovskih ritmov, za njimi pa fokstrota, charlestona in drugih plesov iz 20. let 20. stoletja so vsi evropski plesi postali staromodni. Milhaud in drugi skladatelji so se oprijeli ritmičnih in inštrumentalnih možnosti novih plesnih oblik ter jih vpletli v svoje skladbe. Milhaud je francoski skladatelj, čigar opus skoraj 400 del sega od lahke zabavne glasbe do širokopoteznih operno-oratorijskih del. Bil je eden prvih neoklasicistov, vključno z ostalimi člani »šesterice«. Povezanost šestih francoskih skladateljev v skupino so si pravzaprav izmislili časnikarji, a je te skladatelje kljub temu družila nekakšna enotnost duha. Pod duhovnim vodstvom duhovitega, za samopromocijo nadarjenega in umetniško iznajdljivega Jeana Cocteauja so »Les six« postali sinonim za urban, šaljiv in preračunljivo naiven glasbeni slog. Milhaud je drzno eksperimentiral s politonalnostjo ter latinskoameriškimi glasbili in ritmi, ne da bi pri tem izgubil spontanost in bujen melodičen navdih. V obravnavani Sonatini opus 76 za flavto in klavir se kaže njegovo navdušenje nad brazilsko glasbo in plesom. S sinkopami, trilčki in pasažami pričara pravo poletno vzdušje in ko se poigrava s harmonijo, nemalokrat vnaša v glasbo zametke dveh tonalitet, predvsem elemente gis in fis mola.
Ključne besede: francoska glasba na prehodu v dvajseto stoletje, neoklasicizem v glasbi 20. stoletja, francoska šesterica »Les six«, Darius Milhaud, Sonatina opus 76 za flavto in klavir, analiza.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2255; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)

5.
STAREJŠI PRIIMKI V FRAMU NA PODLAGI MATIČNIH KNJIG
Natalija Ivančič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Starejši priimki v Framu na podlagi matičnih knjig predstavlja v prvem delu naloge zgodovinski oris kraja Fram. Predstavljeni so lastniki gospoščine Fram, grad in cerkev. V drugem delu sledi prepis krstnih matičnih knjig, iz 18. stoletja, vodenih v župniji Slivnica. V analizi so tekstovno in grafično obdelani podatki matičnih knjig. Gre predvsem za raziskavo priimkov, botrov in življenje Framčanov. Na koncu so dodani podatki o virih, literaturi, seznami preglednic, grafov in slik.
Ključne besede: Ključne besede: Krstna matična knjiga, zemljiško gospostvo Fram, 18. stoletje, priimki.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2280; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

6.
ANTON MARTIN SLOMŠEK : BLAŽE IN NEŽICA V NEDELJSKI ŠOLI
Eva Čeru, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem prikazala šolstvo pri nas ob koncu 18. stoletja in v prvi polovici 19. stoletja, Antona Martina Slomška kot pedagoga ter njegovo najobširnejše in najimenitnejše pedagoško delo Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Predmet diplomskega dela je predvsem vzrok za nastanek metodika, koliko časa je le-ta izhajal in kako je bil sprejet med ljudmi. Slomšek je v metodik vnesel vso svojo pedagoško znanje, ki je sicer za današnji čas verjetno zastarelo. Vendar pa me je vseeno zanimalo, kaj vse lahko iz metodika uporabljamo danes pri pouku in kaj vse bi lahko uporabljali.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, nedeljske šole, začetni pouk, 19. stoletje, metodik
Objavljeno: 07.01.2010; Ogledov: 4189; Prenosov: 476
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

7.
PODOBA ZGODOVINE JUDOVSTVA V ČASU JOŽEFA FLAVIJA
Mojca Fingušt, 2010, diplomsko delo

Opis: Judovska zgodovina že sama po sebi predstavlja nekaj mističnega, neraziskanega. Še posebej, ko je govora o judovski zgodovini 1. stoletja n. š. Glavni namen diplomske naloge je analizirati judovsko zgodovino tega časa predvsem na področju rimske province Judeje ter predstaviti razvoj judovstva skozi oči sodobnika, judovskega zgodovinarja in pisatelja, Jožefa Flavija. Današnje območje Palestine je bilo v začetku 1. stoletja n. š. samostojna judovska država, ki pa je bila kmalu vključena v Rimsko cesarstvo. Judje so tako izgubili naprej teritorialno neodvisnost, sčasoma pa so bili podvrženi še kulturni, gospodarski in verski nadvladi Rimljanov. Glavni vir za preučevanje tega obdobja judovske zgodovine so dela judovskega zgodovinarja Jožefa Flavija. Flavij pa ni bil samo judovski zgodovinar in pisatelj; bil je poveljnik judovske vojske v Galileji v velikem judovskem uporu v letih 66—73, ki je bil med uporom zajet in je tudi nastopil v vlogi tolmača pri rimskem cesarju Vespazijanu. Pod pokroviteljstvom flavijske dinastije je v Rimu napisal štiri dela, v katerih opisuje zgodovino judovstva do konca velikega upora leta 73. Njegova dela tako predstavljajo temeljni vir za preučevanje judovske zgodovine na področju Judeje in bližnjih območij v 1. stoletju n. š.
Ključne besede: Judovstvo, Jožef Flavij, 1. stoletje n. š., judovski upor, judovska zgodovina
Objavljeno: 23.07.2010; Ogledov: 2025; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (887,71 KB)

8.
ZBOROVSKE SKLADBE ZA MEŠANI ZBOR IZ OBDOBJA POZNE ROMANTIKE IN 20. STOLETJA
Monika Kelenc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so uvodoma narisani in obrazloženi znaki, ki sem jih za lažje prebiranje not dirigenta uporabljala skozi vse skladbe. Pri vsaki skladbi sem najprej opisala avtorja skladbe, sledita besedilo in prevod, dirigentska analiza, nato pa še partitura z vrisanimi pomembnostmi za dirigenta. Metodološko je diplomsko delo zasnovano na treh med seboj dopolnjujočih se načelih: analizi ter raziskavi primarnih in sekundarnih virov, ki so pomembni za lažje razumevanje in izdelovanje zborovskih skladb.
Ključne besede: ZBOROVSKE SKLADBE MEŠANI PEVSKI ZBOR POZNA ROMANTIKA 20. STOLETJE SKLADATELJI DIRIGENTSKA ANALIZA
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 2234; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (16,19 MB)

9.
BESEDJE V IZBRANIH PESMIH A. M. SLOMŠKA
Cvetka Rezar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja besedje izbranih pesmi A. M. Slomška. V prvem poglavju najprej govori o Slomškovi pesniški dejavnosti, ki je temeljila predvsem na vzgojnih ciljih in ne toliko na umetniški dovršenosti. Raziskovanje besedja je omejeno na izbor dvanajstih pesmi iz pesniške zbirke Matije Ahacla Koroške in Štajerske pesmi, za katere avtorica predpostavlja, da so izvirne Slomškove, saj imajo njegov podpis. Pesmi so vsebinsko in oblikovno predstavljene, opozorjeno pa je tudi na podatke o njihovem nastanku. S kronološkim pregledom so prikazani popravki, ki se pojavljajo v različnih izdajah Ahaclove zbirke (1833, 1838, 1852) in v Slomškovi Šoli veseli. Avtorica v teh spremembah, za katere predpostavlja, da jih je naredil Slomšek sam, prepoznava Slomškov jezikovni razvoj in njegovo težnjo po poenotenju vzhodno- in osrednjeslovenskega jezika. V naslednjem poglavju sledi jezikovna analiza izbranih pesmi na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in pravopisni ravni. K tej analizi je dodana še primerjava s tremi pesmimi, ki niso izvirne Slomškove, saj jih je priredil po drugih predlogah. Avtorica v jezikovni analizi prepoznava odstopanja od današnje knjižne norme in ugotavlja značilnosti Slomškovega jezika ter njegovo pot približevanja k osrednjeslovenskemu jeziku. Pri tem ugotavlja, da t. i. nove oblike niso upoštevane niti v izbranih pesmih niti v priredbah, opazno pa je mešanje vzhodno- in osrednjeslovenskih oblik (sinkretizem). V zadnjem delu naloge sledi še slovarska predstavitev besedja izbranih pesmi, ki s sistematičnim prikazom besed, s slovničnimi podatki, z razlago pomena in s ponazarjalnim gradivom predstavlja Slomškov bogat besedni zaklad ter hkrati opozarja na posebnosti njegovega časa (19. stoletje) in prostora (vzhodnoštajerski prostor).
Ključne besede: A. M. Slomšek, Slomškove pesmi, Slomškovo besedje, 19. stoletje, vzhodno- in osrednjeslovenski knjižni jezik
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 2925; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (10,08 MB)

10.
SLOVENSKE INSTITUCIJE V 19. STOLETJU
Jasna Colnerič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj slovenskih institucij v 19. stoletju. Opisani so prvi neformalni in formalni začetki nacionalnih institucij v omenjenem obdobju. Sam začetek slovenskih institucij sega v konec 18. stoletja, kjer moramo iskati njihove prve zametke. Za 19. stoletje so predstavljena slovenska društva, taborska gibanja, politične stranke, časopisje in šolstvo. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda za opisovanje in predstavitev institucij, pri opisovanju zgodovinskih dejstev in oseb pa je uporabljena zgodovinska metoda.
Ključne besede: Slovenci, društva, taborsko gibanje, politične stranke, časopisje, šolstvo, nacionalne institucije, 19. stoletje.
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 1869; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (578,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici