| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Stališča učiteljev o poučevanju z bralno učno strategijo VŽN v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Katja Ivartnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučili seznanjenost učiteljev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja s poučevanjem z bralnimi učnimi strategijami, katere strategije so že uporabili pri poučevanju, pogostost vključevanja strategij v pouk slovenskega jezika in najpogosteje uporabljene dejavnosti pred, med in po branju. Zanimalo nas je predvsem mnenje učiteljev o uporabi strategije VŽN, s katerimi dejavnostmi jo vključujejo v pouk, pozitivni učinki in primernost njene uporabe. Osredotočili smo se na obstoj razlik med učitelji glede na razred, v katerem poučujejo. Rezultati raziskave so pokazali, da velika večina učiteljev vključuje bralne učne strategije v pouk vsaj trikrat mesečno. Pred branjem več kot tri četrtine učiteljev izvaja dejavnost »možganska nevihta«. Najpogostejša dejavnost med branjem je bila glasno branje posameznih učencev. Po branju pa se v večini poslužujejo ustnega odgovarjanja na učiteljeva vprašanja. Več kot polovica učiteljev je mnenja, da je uporaba strategij zelo pomembna. Najbolj soglašajo s trditvami, da je strategija VŽN primerna za delo s celotnim razredom ter da se zanjo odločimo, ko želimo boljšo zapomnitev učne snovi. Manjšina jih meni, da strategije VŽN ne moremo uporabiti v 1. razredu. Večina (vsaj 80 %) med pozitivne učinke uporabe strategije VŽN prišteva večjo zapomnitev informacij iz besedila, večjo zanimivost in aktivnost učencev, omogočanje spremljanja napredka v znanju, nudenje vpogleda v predznanje in nove informacije, dvig motiviranosti in ustvarjanje prijetnega vzdušja v razredu. Kot omejitev strategije VŽN pa ocenjujejo ne nudenje veliko možnosti pisanja in porabo veliko časa, truda in energije s strani učitelja.
Ključne besede: branje, bralna učna strategije VŽN, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, stališča učiteljev
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 105; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

2.
Praktični vidiki razvijanja likovne apreciacije v drugem triletju osnovne šole : magistrsko delo
Valerija Petrič, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Praktični vidik razvijanja likovne apreciacije v drugem triletju osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Dotaknili smo se problema razvijanja likovne apreciacije pri učencih drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole – v četrtem in petem razredu. Pri tem smo uporabili pet različnih reprodukcij umetniških del slovenskih avtorjev. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili likovno umetnost v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, osnovne oblike zaznave, ustvarjalnost, vrednotenje, likovno apreciacijo, percepcijo in recepcijo. Predstavili smo vlogo likovne apreciacije v komunikaciji med učencem in umetniškim delom, značilnosti apreciacije in kako razvijati likovno apreciacijo. V empiričnem delu smo predstavili učenčeve odgovore, ki smo jih z izvajanjem učne ure likovne vzgoje pridobili v četrtem in petem razredu osnovne šole. Za samostojno tehniko zbiranja podatkov smo izbrali skupinski intervju in metodo zvočnih posnetkov, ki smo jih posneli med raziskavo. Uporabili smo pet reprodukcij slovenskih umetnikov in naredili primerjavo med razredoma. Učno uro smo obogatili z medpredmetnimi povezavami. Ob stiku reprodukcij smo apreciacijo primerjali glede na razred ter na ta način podajali vertikalen pregled kvantitete in kvalitete likovnih pojmov. V raziskavi je vse skupaj sodelovalo 34 učencev od tega 20 fantov in 14 deklic. Raziskavo smo izvedli na podružnici osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - Ložnica. Rezultati so nam pokazali, da vsi učenci dobro sprejmejo in ponotranjijo reprodukcije umetniških del. Odzivi so bili domišljijski, spontani in igrivi. Pojavile so se razlike v poznavanju likovnih pojmov glede na razred, vendar so neznane pojme hitro osvojili. Izbrana metoda glede na posamezno umetniško delo se je tako pokazala kot učinkovita in primerna za poučevanje likovne umetnosti v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Učenci so se tako med sproščenim pogovorom nezavedno učili, s tem pa smo dosegli, da so umetniška dela dobro opazovali in tako vzpostavili pozitiven odnos do reprodukcij.
Ključne besede: drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, metoda estetskega transferja, likovna apreciacija, percepcija, recepcija
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 84; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

3.
VPELJAVA T. I. »ZELENE UČILNICE Z MEDPREDMETNIM POVEZOVANJEM« V UČNI SISTEM IN NJENI VPLIVI NA UČNO USPEŠNOST : magistrsko delo
Veronika Kadilnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno vpeljevanje »zelene učilnice z medpredmetnim povezovanjem« v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki smo ga izvajali na Osnovni šoli Pod goro v Slovenskih Konjicah, in sicer v prvem razredu. Namen magistrskega dela je spodbuditi šole, da učno snov sprejemajo v naravi z opazovanjem in izkustvenim učenjem in da bi v svoj učni proces vpeljali več dejavnosti zunaj, tj. z učenjem na praktični način. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razlike v znanju učencev, ki so snov in znanje pridobivali na tradicionalni način v učilnici, in ga primerjati z znanjem učencev, ki so snov in znanje pridobivali na praktičen način z dejavnostmi zunaj učilnice. V enem razredu je bila učna snov na temo jeseni predelana zunaj v »zeleni učilnici«, drugi razred pa je kot kontrolna skupina enako snov oziroma sklop snovi predelal v učilnici na tradicionalni način. Učenje zunaj v »zeleni učilnici« je potekalo v parku v Slovenskih Konjicah, kjer smo za učence pripravili medpredmetno povezovanje na učno temo jeseni. S pred- in potestom smo ugotavljali razliko v znanju pri eksperimentalni in kontrolni skupini ter ovrednotili učni proces pri pouku v naravi. S formativnim spremljanjem učencev smo ugotavljali predznanje in komunicirali z otroki o novi snovi. Učenci so novo znanje pridobivali pri vseh predmetih prvega razreda. Za učence smo pripravili senzorno pot, ki jih je omogočila zaznavanje različnih tekstur naravnih materialov; pri matematiki so s pomočjo naravnih materialov (storži, vejice, kamni, vrvice itd.) sestavljali števila in šteli; pri slovenščini so spoznavali prvi, zadnji in srednji glas v besedi s pomočjo naravnih materialov in dramatizirali Mojco Pokrajculjo v naravnem okolju. Pri glasbi so učenci peli pesmice in si pomagali z ritmom, ki so ga ustvarjali s kamenčki, orehovimi lupinicami itd. Pri predmetu spoznavanje okolja so učenci spoznavali različne vrste dreves in listov itd., pri športni vzgoji pa so učenci uživali pri igrah v naravi in se sprostili. Ugotovili smo, da je znanje učencev, ki so snov pridobivali pri pouku izven učilnice v naravi, večje od znanja učencev, ki so snov pridobivali na tradicionalni način.
Ključne besede: prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, medpredmetno povezovanje, formativno spremljanje, jesen
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 184; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

4.
Poučevanje tujega jezika v razredu in na daljavo v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju
Špela Kovač Sanda, 2021, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je raziskati potek poučevanja tujega jezika (TJ) na daljavo in v razredu v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju (VIO) osnovne šole (OŠ). V teoretičnem delu smo opredelili prednosti in sodobne pristope poučevanja v razredu, vezane na poučevanje TJ na nižji stopnji osnovne šole. Predstavili smo tudi prednosti in vrste poučevanja na daljavo, nato pa smo se osredotočili na poučevanje TJ na daljavo v 1. VIO. Navedli smo digitalne kompetence učitelja, ki poučuje TJ v 1. VIO in predstavili dosedanje raziskave, ki se nanašajo na poučevanje TJ na daljavo na nižji stopnji osnovne šole. V empiričnem delu smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika primerjali poučevanje TJ na daljavo in v razredu v 1. VIO na vzorcu 119 učiteljev tujega jezika (TJ) ter razrednega pouka (RP) z opravljenim izobraževanjem iz poučevanja TJ v otroštvu. Zanimale so nas razlike v odgovorih glede na izobrazbo, delovno dobo učiteljev in glede na regijo, v kateri poučujejo. Rezultati kažejo, da učitelji ocenjujejo kakovost pouka TJ v razredu bolje kot na daljavo. Med učitelji obstajajo statistično pomembne razlike v pogostosti uporabe nekaterih pristopov pri poučevanju TJ v razredu in na daljavo ter v vključevanju nekaterih učnih vsebin v pouk TJ na daljavo glede na regijo, v kateri poučujejo. Ugotovili smo tudi, da v času poučevanja TJ na daljavo učitelji realizirajo manj učnih ciljev in redkeje vključujejo pesmi, zgodbe, dramatizacijo, didaktične igre ... v primerjavi s poukom v razredu.
Ključne besede: poučevanje v razredu, poučevanje na daljavo, tuji jezik, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 322; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

5.
Raba spletnih strani in pesmi pri pouku tujega jezika v 1. VIO OŠ
Lucija Marčič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo proučuje uporabo pesmi in spletnih strani pri pouku TJ v 1. VIO OŠ. Teoretični del naloge se osredotoča na prednosti uporabe glasbenih vsebin (predvsem pesmi) pri pouku TJ v omenjenem obdobju in kakovost spletnih strani, ki te vsebine ponujajo. Magistrsko delo ima zato dva namena. Prvi je preveriti uporabo spletnih strani, ki ponujajo glasbene vsebine, pri učiteljih tujega jezika v 1. VIO OŠ, njihove kriterije za izbor pesmi in rabo didaktičnih postopkov učenja pesmi pri pouku TJ v 1. VIO OŠ. Drugi namen magistrskega dela je s pomočjo izbranih kriterijev za analizo spletnih strani, besedil in pesmi analizirati najpogosteje zastopane spletne strani, ki ponujajo glasbene vsebine za poučevanje TJ v 1. VIO OŠ. V prvem delu je uporabljena metoda polstrukturiranega intervjuja. Intervjuvane so bile štiri učiteljice, ki poučujejo TJ v 1. VIO OŠ na različnih šolah v okolici Maribora in Ljubljane. Rezultati so pokazali, da učiteljice med glasbenimi gradivi posegajo predvsem po zvočnih in video posnetkih. Te največkrat poiščejo kar na portalu YouTube, kjer najdejo kanale, namenjene učenju TJ. Omenile so tudi nekaj spletnih strani. Iz odgovorov so bili pridobljeni podatki o najpogosteje uporabljenih spletnih straneh, ki ponujajo glasbene vsebine za poučevanje TJ v 1. VIO OŠ. Na osnovi teh rezultatov so bile v drugem delu magistrskega dela s pomočjo kriterijev različnih avtorjev analizirane in ocenjene spletne strani Super Simple Songs, British Council – Learn English Kids in Maple Leaf Learning. Rezultati so pokazali, da je le spletna stran Super Simple Songs je dosegla visoko končno oceno. Ta je bila tudi najpopularnejša med intervjuvanimi učiteljicami. Spletna stran ponuja kakovostne vsebine, ki so primerne za učence v 1. VIO OŠ. Vrednost njihovih pesmi je visoka. Tudi njihove aktivnosti ob pesmih so prosto dostopne in kakovostno oblikovane, vsebujejo gibalne aktivnosti in predloge za druge aktivnosti, ki jih lahko uporabimo v razredu. Spletni strani British Council – Learn English Kids in Maple Leaf Learning sta dosegli povprečno končno oceno.
Ključne besede: tuji jezik (TJ), 1. vzgojno-izobraževalno obdobje (VIO), pesmi, analiza spletnih strani
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 263; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (5,58 MB)

6.
Slikanice kot pripomoček za poučevanje tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Patricija Celec, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo podrobneje raziskali izbrane slikanice, jih analizirali in sestavili učne priprave za poučevanje tujega jezika angleščine s pomočjo slikanic. V teoretičnem delu magistrskega dela smo preučili slikanice, spoznali oblike in tipe slikanic. Prav tako smo še podrobneje raziskali uporabo slikanic pri učenju in poučevanju tujega jezika v otroštvu, razloge za in proti, kriterije za izbor in dejavnosti z uporabo slikanic. Preučili smo tudi že obstoječe raziskave. V empiričnem delu magistrskega dela smo opravili podrobno analizo šestih slikanic, ter zanje spisali podrobne učne priprave, ki bodo v pomoč tako učiteljem razrednega pouka kot učiteljem tujega jezika, ki poučujejo v 1. VIO OŠ. Pri podrobni in obsežni analizi smo se opirali na prilagojene kriterije za izbor slikanice pri pouku tujega jezika v otroštvu in preverili, v kolikšni meri analizirane slikanice izpolnjujejo kriterije. Analiza je pokazala, da smo izbrali kvalitetne slikanice, tako po sami vsebini kot tudi po ilustracijah in sporočilni vrednosti. Ugotovili smo, da so vse preučevane slikanice primerne za učenje in poučevanje tujega jezika v otroštvu, saj vključujejo bogato tujejezikovno besedišče, omogočajo medpredmetno povezovanje z ostalimi učni predmeti, imajo pa tudi velik izobraževalni potencial. Slikanice so zakladnica različnih pomembnih življenjskih vrednot.
Ključne besede: slikanice, učenje in poučevanje tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, učne priprave
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 256; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (5,77 MB)

7.
Pravopisna zmožnost učencev in učenk v 9. razredu osnovne šole
Kaja Podgoršek, 2021, magistrsko delo

Opis: Pravopisna zmožnost zajema sposobnost teoretičnega poznavanja in praktične uporabe pravil pri določenem jeziku. V magistrskem delu z naslovom Pravopisna zmožnost učencev in učenk v 9. razredu osnovne šole so v teoretičnem delu podrobno prikazni sporazumevalna zmožnost, sporazumevalne dejavnosti, in sicer poslušanje, govorjenje, branje in pisanje, pismenost in pravopisna pismenost, vloga učitelja, Učni načrt za slovenščino (2018), kjer so podrobneje opisani splošni cilji, operativni cilji in standardi znanja, na koncu teoretičnega dela pa je predstavljen tudi pravopis in pravila iz pravopisa, ki se navezujejo na cilje pravopisne zmožnosti. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri je sodelovalo150 učencev in učenk 9. razreda osnovne šole iz štirih različnih osnovnih šol po Sloveniji. S pomočjo preizkusa znanja, ki je zajemal šest nalog, smo natančno preverili pravopisno zmožnost končnih ločil, predlogov k/h in s/z in male ter velike začetnice. Preizkus znanja je bil sestavljen v skladu z operativnimi cilji, ki so navedeni v Učnem načrtu za slovenščino (2018). Učenci in učenke so bili najuspešnejši pri reševanju sklopa, kjer smo preverjali predloga k/h in s/z. Dosegli so uspešnost v 90,0 %. Največ težav pa so imeli pri reševanju sklopa, ki je zajemal malo in veliko začetnico, saj so bili uspešni zgolj v 73,0 %. Učenci in učenke v 9. razredu osnovne šole so pri vseh treh sklopih, ki smo jih preverjali, celostno dosegli pozitiven rezultat, kar pomeni, da imajo razvito pravopisno zmožnost, ki pa se vedno lahko nadgradi in izpopolni.
Ključne besede: pravopis, pravopisna zmožnost, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt za slovenščino
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 350; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (778,44 KB)

8.
Priročnik uvodnih učnih motivacij na podlagi motiviranosti učencev in učenk 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja pri pouku slovenščine
Vito Lavrenčič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. Teoretični del je skupek spoznanj iz že objavljene literature, ki se navezuje na pojem motivacija, v nadaljevanju pa natančneje tudi na učno motivacijo. Pojem smo raziskovali skozi lupo obveznega šolskega predmeta slovenščina, s posebnim poudarkom na raznolikih tipologijah motivacij pri pouku slovenščine, ki so jih zasnovali številni raziskovalci na tem področju. V empiričnem delu smo teoretična spoznanja raziskali še v praksi. Med učenci in učenkami 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja smo izvedli anketo, v raziskavi pa nas je zanimal predvsem njihov odnos do predmeta slovenščina, priljubljenost glede na ostale predmete, motiviranost s strani učiteljev in učiteljic, ocena njihovega sodelovanja pri pouku, bolj in manj priljubljeno področje, najbolj in najmanj priljubljena poglavja iz učnega načrta ter njihov pogled na izobraževanje in motiviranost pri pouku na daljavo. Želeli smo ugotoviti tudi to, kako so bile učencem in učenkam najljubše in najmanj ljube snovi predstavljene v obliki uvodne motivacije (če je ta sploh bila izvedena), zakaj so izbrali prav ta poglavja, hkrati pa smo jim želeli dati tudi možnost, da sami podajo predloge, kako določeno poglavje izboljšati v smislu podajanja snovi in jo narediti bolj zanimivo. Posamezna vprašanja iz anketnega vprašalnika smo predstavili v obliki analize pridobljenih podatkov tako v tabelaričnem zapisu kot v obliki grafov, spodaj pa podali še pisno interpretacijo. Pri nekaterih vprašanjih smo upoštevali tudi spremenljivke (spol, razred, zaključni uspeh v prejšnjem šolskem letu in zaključna ocena pri slovenščini v prejšnjem šolskem letu). Raziskava je pokazala, da je učencem in učenkam slovenščina glede na ostale predmete po priljubljenosti nekje na sredi, kar pomeni, da ni najbolj priljubljena, pa tudi ne najmanj. Slovenščina je najbolj ljuba učencem in učenkam z višjim končnim uspehom v prejšnjem šolskem letu pri tem predmetu, medtem ko bistveno manj tistim z nižjim uspehom. Učenci in učenke se v največji meri strinjajo, da je slovenščina zanimiva zaradi dobrega načina poučevanja učiteljev in učiteljic, medtem ko jim je zanimiva snov med najmanj ljubimi razlogi. Bistveno več učencev in učenk ima raje področje književnosti kot jezika/slovnice. Dobra polovica anketiranih učencev in učenk sodeluje zmeraj, kar pomeni vsako uro. Za učenje slovenščine jih motivirajo predvsem zunanji dejavniki, kot so starši, učitelji in učiteljice, dobra ocena, nagrada. Veliko učencev se strinja, da jih učitelji in učiteljice dobro motivirajo, najmanj učencev meni, da jih učitelji sploh ne motivirajo. Ob zapisu njim najljubših snovi pri predmetu slovenščina so v največji meri napisali, da je to zato, ker se jim te snovi ni težko naučiti, hkrati pa jih v to snov učitelji in učiteljice največkrat uvedejo s pomočjo metode zgodbice. Pri izboru najmanj zanimivih snovi so se strinjali, da jih tematika sploh ne zanima, so pa bile te snovi največkrat podane brez prave uvodne motivacije. Učenci in učenke so se v dobri polovici primerov strinjali, da jih učitelji in učiteljice tudi na daljavo dobro motivirajo, vseeno pa bi jim bil ljubši pouk v šoli. V drugem poglavju empiričnega dela smo na podlagi pridobljenih podatkov iz ankete (8. vprašanje) ustvarili priročnik 10 uvodnih učnih motivacij, največ na področju, ki so ga učenci izbrali za manj ljubega, t.j. jezik/slovnica, 8, dodani pa sta še 2 uvodni motivaciji s področja književnosti. Upoštevali smo pogostost pojavnosti zapisa najmanj priljubljenih snovi, hkrati pa tudi predloge učencev in učenk za izboljšanje. V priročniku je uporabljenih več različnih idej in metod za uvod v obravnavo 10 snovi, ki lahko služijo kot pomoč učiteljem in učiteljicam pri njihovem delu.
Ključne besede: motivacija, učna motivacija, tipologije učnih motivacij, predmet slovenščina, motiviranost učencev, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, uvodna učna motivacija
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 490; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

9.
Celostna obravnava zdravega življenjskega sloga v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju
Jana Košir, 2021, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je analiza učnih načrtov za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje in razvoj ter priprava primerov učnih priprav, ki bodo medpredmetno celostno povezovale zdrav življenjski slog. Na podlagi tega smo raziskali aktualno literaturo s področja življenjskega sloga, analizirali raziskave, projekte in programe, ki so bili v šolski sistem vpeljani z namenom preverjanja in izboljšanja življenjskega sloga, nato pa analizirali učne načrte za 4. in 5. razred osnovne šole. Ugotovili smo, da so vsebine življenjskega sloga v učnih načrtih razdeljene med več različnih šolskih predmetov, da učiteljev ne spodbujajo k celostni obravnavi življenjskega sloga, da v njih niso vključeni cilji s področja spanja in počitka, čeprav ti vedenji spadata med ključna vedenja, ki vplivajo na oblikovanje življenjskega sloga, prav tako pa tudi, da v učnih načrtih ni predvidena celostna obravnava življenjskega sloga. Na podlagi dobljenih spoznanj smo nato oblikovali šest primerov učnih priprav za 4. in 5. razred osnovne šole v obliki medpredmetnih povezav, kjer smo povezali učne cilje in vsebine s področja gibanja, prehrane, ustne higiene ter duševnega zdravja s šestimi šolskimi predmeti; to so šport, naravoslovje in tehnika, družba, glasbena umetnost, slovenščina in matematika. Učne priprave sestavljajo konkretne dejavnosti, ki jih učitelj lahko uporabi pri obravnavi življenjskega sloga.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdravje, splošno dobro počutje, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 423; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

10.
Razvoj iger in igrač v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri prometnovarnostni vzgoji
Nina Šulc, 2020, magistrsko delo

Opis: Igra je za vsakega otroka izredno pomembna, saj skozi njo spoznava in si pomaga pri razumevanju resničnega sveta. Omogoča mu namreč, da preizkuša različne družbene vloge, da zna sprejemati in postavljati pravila, hkrati pa si otrok pri igranju gradi samozavest, komunikacijo, pozitiven odnos do drugih itd. Zato je zelo dobrodošlo, da tudi v šolo prinašamo različne igre, t. i. didaktične igre, ki imajo jasno zastavljen cilj iz nacionalnega učnega načrta in predstavljajo odlično podporo učnemu procesu. Ne samo, da bodo učenci veliko bolj motivirani, aktivni udeleženci učnega procesa, ob igranju iger se bodo tudi zabavali. Najpomembnejše pa je, da se bodo skozi igro nevede tudi učili oz. utrjevali snov. Vsaka igra, ki jo pripravljamo, pa mora biti tudi vsebinsko ustrezna za predmet in starostno stopnjo otrok. Različni avtorji so o prometu zapisali že veliko, zato se nam je zdela tukaj odlična priložnost, da vse, kar o prometu vemo in je primerno za določeno starostno stopnjo otrok, uporabimo v didaktičnih igrah. Otroci namreč še vedno veljajo za izredno rizično skupino v prometu, saj se v veliki meri še ne zavedajo nevarnosti, ki prežijo nanje. Ravno zaradi tega, da izboljšamo njihovo znanje o odgovornem obnašanju in ravnanju v prometu in posledično s tem tudi njihovo varnost, smo razvili 9 didaktičnih iger s področja prometnovarnostne vzgoje. Od tega so tri igre primerne za prvi, tri za drugi in tri za tretji razred osnovne šole. Namenjene so obravnavi tematiki pri predmetu spoznavanje okolja, pri posebej tistih temah, ki se dotikajo prometnih vsebin npr. varno na poti v šolo, prevozna sredstva, pomen rumene rutice, prometni znaki pomembni za pešce ipd. Igre smo zasnovali tako, da z njimi učenci usvajajo različne cilje, se izobražujejo in ponavljajo teoretične vsebine iz prometnega področja, vse to pa bodo kasneje prenašali v prakso, realno okolje. Didaktične igre so izdelane doma in so plod lastne ideje, lahko jih izdela vsak učitelj. Vsebujejo tudi igralne kartončke z nalogami za posamezni razred, ki se lahko pri igrah uporabijo. Ker smo s pomočjo iger želeli krepiti tudi sodelovanje, skupinski duh, »zdravo« tekmovalnost, je igre možno igrati v manjših skupinah. Prav tako pa smo za učitelje pripravili tudi učne priprave za izvedbo učnih ur pri predmetu spoznavanje okolja, ki se dotikajo vsebin iz prometnovarnostne vzgoje, v katerih smo podali vsebinske predloge za izvedbo posameznih etap učne ure in v katere smo vključili tudi svoje didaktične igre, ki v zadnji etapi učne ure služijo ponovitvi usvojene snovi.
Ključne besede: prometna vzgoja, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, igra in igrača, spoznavanje okolja.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 243; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (4,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici