Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo analizirali vpliv vojne v Ukrajini na svetovni trg pšenice in zemeljskega plina. Osredotočili smo se na posledice, ki jih je vojna povzročila na teh dveh ključnih trgih, in na možne rešitve za stabilizacijo oskrbe. Ugotovili smo, da je vojna močno vplivala na globalno oskrbo s pšenico, saj je Ukrajina ena največjih svetovnih izvoznic pšenice. Zaradi uničenja infrastrukture in blokade pristanišč se je ukrajinski izvoz pšenice drastično zmanjšal, kar je povzročilo dvig cen na svetovnem trgu. Podobno je vojna vplivala tudi na trg zemeljskega plina, saj je povzročila prekinitev dobav iz Rusije v Evropo, kar je sprožilo iskanje alternativnih virov energije. Predlagane rešitve vključujejo diverzifikacijo dobaviteljev, povečanje skladiščnih zmogljivosti in spodbujanje obnovljivih virov energije, kar bi prispevalo k večji stabilnosti na teh trgih v prihodnosti.
Ključne besede: rusko-ukrajinska vojna, pšenica, zemeljski plin, izzivi, posledice
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Anglija je bila od 13. do 15. stoletja v turbulentnem obdobju, ki so ga zaznamovale predvsem vojne s Francijo (stoletna vojna) in nato še dinastični spopad med hišama York in Lancaster za angleški prestol. Začetke bratranske lahko najdemo prav v stoletni vojni, pri čemer je »vojna vrtnic«kronala obdobje dolgoletnega vojskovanja Anglije, tokrat na njenih tleh. Yorki in Lancastri so povezani po rodbini Plantagenetov, pri čemer je bil rezultat spopada za prestol propad tako Yorkov kot Lancastrov, saj so na prestol, kljub ohlapnim temeljem zahteve po angleškem prestolu, prišli Tudorji, s čimer je Anglija vstopila v novo obdobje. Magistrsko delo pod drobnogled vzame tako epilog v obliki stoletne vojne kot samo dogajanje v vojni vrtnic in protagoniste v državni vojni za angleški prestol: Yorke in Lancastre, vključen je tudi prvi tudorski kralj, Henrik VII., ki je angleški kralj postal po zmagi pri Bosworthu leta 1485. Obravnavani in primerjani sta tudi dve izbrani kroniki, Ingulph's Chronicle Of The Abbey Of Croyland With The Continuations By Peter Of Blois And Anonymous Writers in The History of King Richard the Third, kjer so primerjani pogledi na dogodke in vanje vpletenih oseb.
Ključne besede: vojna vrtnic, Anglija, hiša York, hiša Lancaster
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: Filozofija zgodovine se ukvarja s filozofskimi razmisleki o zgodovini, ki prihajajo iz najrazličnejših filozofskih disciplin. V tem delu smo se ukvarjali s petimi sklopi teh problemov: s problemom objektivnosti, z ontološkimi problemi, z vzročnostjo in razlago, z etiškimi problemi in z logičnimi zmotami. Pri vseh teh problemih smo navedli glavne teoretske pristope in se do njih opredelili. Nato smo omenjene pristope analizirali še v izbranem zgodovinopisju na temo državljanske vojne med Cezarjem in Pompejem. Ugotovili smo, da so vsi problemi prisotni v praktično vseh delih, ki smo jih analizirali, seveda pa obstajajo velike razlike med avtorji. Starejši uporabljajo bolj problematične pristope kot novejši, vendar imajo tudi novejši določene probleme. V drugem delu naloge smo še sami poskusili napisati zgodovino te državljanske vojne ob upoštevanju vseh problemov. Pisanje smo začeli s sklenitvijo triumvirata med Cezarjem, Pompejem in Krasom. Ti rimski aristokrati so bili prisiljeni sodelovati zaradi nasprotovanja senatorjev pod vodstvom Katona Mlajšega. Sodelovanje jim je omogočilo uresničitev njihovih političnih načrtov, tako da so za obdobje sedmih let do Krasove smrti sami obvladovali skoraj celotno rimsko politično sceno. Po Krasovi smrti sta ostala samo še Cezar in Pompej in oba sta želela imeti vodilno vlogo v Rimu. Ta položaj so izkoristili njuni številni sovražniki, ki so se povezali s Pompejem, da bi se znebili Cezarja, s čimer pa so povzročili vojno. Cezar se namreč ni bil pripravljen odreči svoji moči in oblasti. Državljanska vojna, ki je sledila, se je razširila na celotno Sredozemlje; boji so potekali od Iberskega polotoka vse do Egipta. Bojevanje se je odvijalo v več fazah: v prvi fazi je Cezar naglo zavzel Italijo, Pompej in senatorji pa so se umaknili v Epir, v drugi fazi je Cezar porazil Pompejeve podpornike v Hispaniji, njegovi častniki pa so bili neuspešni v Afriki in v Iliriku, v tretji fazi sta se oba voditelja spopadla tudi neposredno. V odločilni bitki pri Farzalu je zmagal Cezar. Pompej je pobegnil v Egipt, kjer je bil ubit, državljansko vojno pa so nadaljevali njegovi podporniki. Cezar se je vmes zapletel v vojni v Egiptu in v Mali Aziji, tako da so pompejanci imeli dovolj časa, da so zbrali novo vojsko. Sledili so spopadi v Afriki in nato še enkrat v Hispaniji, v katerih je vedno zmagal Cezar in tako tudi končal državljansko vojno. Nato je sam ostal na vrhu rimske republike in je začel vladati povsem samovoljno. Uveljavil je številne reforme, si nadel mnoge nazive in opravljal več funkcij hkrati. Zaradi tega se je zameril marsikateremu Rimljanu. Njegovi največji nasprotniki so se povezali in nanj izvedli atentat.
Ključne besede: Gaj Julij Cezar, Gnej Pompej Veliki, državljanska vojna, filozofija zgodovine, analiza zgodovinopisja
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,58 MB)

Opis: Suženjstvo opisuje stanje, ko je zasužnjen človek last nekoga drugega, pogosto brez pravic, ki bi mu zagotavljale osebno svobodo ali samoodločanje. Pravno so sužnji obravnavani kot premična lastnina, brez večine pravic, ki jih uživajo svobodni ljudje. Sam zgodovinski razvoj suženjstva je dolgotrajen in sega v zgodnje obdobje človeške civilizacije, kjer so se prve oblike suženjstva pojavile v primitivnih družbah. V Babilonu je suženjstvo pridobilo pravni okvir z uvedbo Hamurabijevega zakonika okoli leta 1790 pr. n. št. V antični Grčiji in Rimu je bilo suženjstvo temeljni del ekonomske in družbene strukture. V obdobju rimske civilizacije je bilo suženjstvo obravnavano kot pravni status, kjer je bila družba razdeljena na svobodne ljudi in sužnje. Sužnji so bili obravnavani, kot lastnina svojega gospodarja, ki je imel nad njimi popolno pravico razpolaganja. V novem veku je transatlantska trgovina s sužnji, ki se je začela v 16. stoletju, privedla do transporta milijonov Afričanov v Novi svet, kjer so bili prisilno uporabljeni kot delovna sila na plantažah v Ameriki. Ta praksa je močno vplivala na gospodarstvo, kulturo in družbene strukture tako v Afriki kot v Ameriki. S prihodom idej Razsvetljenstva in spremembami v moralnih vrednotah je suženjstvo postopoma izgubljalo svojo družbeno sprejemljivost, kar je pripeljalo do različnih gibanj za njegovo odpravo v 19. stoletju. Ratifikacija trinajstega amandmaja leta 1865 v ZDA je formalno odpravila suženjstvo, vendar so bili nekdanji sužnji še naprej soočeni z obsežnimi omejitvami in diskriminacijo, kar je močno vplivalo na njihov pravni in družbeni položaj. Magistrska naloga preučuje pravni položaj sužnjev v Združenih državah Amerike pred in po njihovi formalni osvoboditvi, raziskuje pa tudi dolgoročne pravne in družbene posledice suženjstva. Obravnava zgodovinski razvoj suženjstva, zakonske in sodne spremembe ter njihov vpliv na življenja sužnjev. Raziskovalna naloga analizira ključne sodne primere in zakonodajne spremembe, ki so postopoma preoblikovali institucijo suženjstva in vodili k njegovi odpravi. Osredotoča se na zgodovinski kontekst suženjstva na afriški celini, uvoz sužnjev v ZDA in obdobje po državljanski vojni, vključno z obdobjem »Jim Crow« zakonov, ki so še naprej vplivali na pravni in družbeni položaj osvobojenih Afroameričanov. Namen magistrske naloge je prispevanje k boljšemu razumevanju zgodovinskih dejavnikov, ki so oblikovali samo ameriško družbo.
Ključne besede: suženjstvo, državljanska vojna, abolicionízem, suženjski kodeksi, Ustava Združenih držav Amerike, Afroameričani, rasna diskriminacija
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 53
Celotno besedilo (812,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: In November 1918, at the end of World War I, the new Italian authorities arrested several persons in the territory of Venezia Giulia, Rijeka (Fiume) and some parts of Dalmatia and interned some of them in the interior of Italy. A detailed examination of many documents and lists that are kept in Roman and Trieste archives reveal that around 850 civilians were interned, including women. Internments after the First World War in the Slovenian/Croatian-Italian contact area have still not received in-depth analysis; however, even less is known about the internment of women.
Ključne besede: zgodovina 20. st., prva svetovna vojna, internacije, nasilje, ženske, tranzicija, Italija, zgornji Jadran
Objavljeno v DKUM: 13.03.2024; Ogledov: 427; Prenosov: 3
Povezava na celotno besedilo