| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Rokovanje in igra otrok z naravnimi materiali v prvem starostnem obdobju
Jasna Crnolič, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo uvodoma predstavlja razvojne značilnosti otrok v prvem starostnem obdobju, definira aktivno učenje ter vlogo vzgojiteljev in staršev pri tem. Predstavljena je tudi igra otroka in njen pomen za otroke v prvem starostnem obdobju, področje naravoslovja, otrokov odnos do narave ter pomen igre z naravnimi materiali. Empirični del diplomskega dela zajema dejavnosti otrok oz. igro z naravnimi materiali. Otrokom smo ponudili različne naravne materiale in jim omogočili spontano igro z njimi. S tem smo želeli ugotoviti, kako bodo otroci pristopili k igri, kaj bodo pri tem odkrili, kakšni bodo njihovi odzivi in kako dolgo bodo za dejavnost motivirani. Ob izvajanju dejavnosti odrasli pripravimo material, poskrbimo za dobro vzdušje in varnost ter opazujemo in si zapisujemo opažanja, v dejavnost se aktivno vključimo le po potrebi. Ugotovili smo, da so otroci na podlagi teh dejavnosti razvijali domišljijo, pokazali so zanimanje za igro z naravnimi materiali. Motivacija otrok je bila dolga in med samo igro ni prihajalo do konfliktov. Otrokom smo vzbudili zanimanje do narave v tej meri, da so spoznali, da je tudi brez industrijskih igrač igra lahko zabavna in poučna, kar bo nedvomno dobro vplivalo na oblikovanje otrokovega pozitivnega odnosa do narave.
Ključne besede: naravni materiali, prvo starostno obdobje, igra, rokovanje z naravnimi materiali
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 166; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

2.
Gibalne igre s področja plesne vzgoje v 1. starostnem obdobju
Saša Križman, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Gibalne igre s področja plesne vzgoje v prvem starostnem obdobju smo se v teoretičnem delu osredotočili na gibalni razvoj predšolskega otroka ter njegove značilnosti v prvem starostnem obdobju. Tu smo izpostavili ključno vlogo vrtca, ki pomembno vpliva na otrokov osebni, čustveni, socialni in seveda gibalni razvoj. Otroška igra je v vrtcih prevladujoča dejavnost. Otrok se preko igre uči, prilagaja, razvija govor, se giblje, se druži z vrstniki in se čustveno odziva. V nalogi smo zato opredelili različne vrste igre, kjer smo izpostavili spoznavne vrste igre in pomen igralnega partnerja. V prvem starostnem obdobju potekajo otrokove gibalne dejavnosti pretežno skozi igro in zato smo se osredotočili predvsem na gibalne igre s plesnega področja. Razdelili smo jih v štiri skupine: bibanke, ustvarjalne rajalne igre, spretnostne igre in gibalne igre z malimi orodji. V praktičnem delu smo te sklope gibalnih iger na podlagi skrbno načrtovanih dejavnosti izvedli z otroki, starimi 1-2 leti ter jih nato evalvirali. Ugotovili smo, da otroci preko gibalnih iger razvijajo gibalne sposobnosti in spretnosti ter krepijo pozitivne medsebojne odnose, kar se kaže v vsakodnevni pozitivni skupinski dinamiki.
Ključne besede: gibalni razvoj, prvo starostno obdobje, gibalne igre, skupinska dinamika
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 312; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
Glasbeno-didaktične igre za razvoj melodičnega in ritmičnega posluha za otroke stare od 3 do 6 let
Nastja Pregl, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Glasbeno-didaktične igre za razvoj melodičnega in ritmičnega posluha za otroke stare od 3 do 6 let je oblikovanje in načrtovanje glasbeno-didaktičnih iger za otroke stare od 3 do 4 let in od 5 do 6 let ter izvedba le-teh v neposredni praksi. Glasbeno-didaktične enote so bile za obe starostni skupini vsebinsko enake, in sicer s cilji primernimi za otroke stare od 3 do 4 let, in glasbeno didaktične enote z zahtevnejšimi cilji, za otroke stare od 5 do 6 let. Med izvedbo glasbeno-didaktičnih iger smo s pomočjo opazovalnih listov spremljali otroke ter izvedli evalvacijo glasbeno-didaktičnih enot, glede na sodelovanje otrok, izražanje veselega razpoloženja in doseganje zastavljenih ciljev. Otroci so se različne glasbeno-didaktične igre zelo radi igrali. Nekatere otroke je predvsem pomembno ustrezno motivirati, da dosežejo cilje, ki si jih zadamo. Predvsem pa je pomembno, da smo pri izvedbi iger sproščeni in se imamo z otroki lepo.
Ključne besede: glasbeno-didaktične igre, melodični posluh, ritmični posluh, drugo starostno obdobje.
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 169; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

4.
Uporaba NTC metode s strani odraslih in njen vpliv na razvoj otroka v prvih treh letih
Anita Kirbiš, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen magistrske naloge je spoznati NTC metodo s poudarkom na uporabi pri delu z mlajšimi otroki ter pomembnost zgodnjega razvoja pri otrocih od rojstva do tretjega leta starosti. V teoretičnem delu smo predstavili NTC (Nurture of Talented Children) metodo učenja, ki zelo poudarja pomembnost zgodnjega razvoja pri otrocih, predvsem v prvem starostnem obdobju. Pojasnili smo, kako se razvijajo otroški možgani in s čim lahko vplivamo na razvoj sinaps v možganih, ki prispevajo k razvoju bioloških potencialov. Preučili smo tudi ovire oz. pasti pri vzgoji, ki lahko zavirajo otrokov razvoj in onemogočajo razvoj bioloških potencialov v polnem obsegu. V empiričnem delu smo raziskali odnos in poznavanje NTC metode s strani strokovnih delavcev. Zanimalo nas je njihovo mnenje o zgodnjem razvoju. Poslužili smo se deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode empiričnega pedagoškega raziskovanja. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo pridobili podatke, ki smo jih obdelali na ravni deskriptivne in inferenčne statistike. Ugotovili smo, da vzgojiteljice v večini poznajo NTC metodo učenja in jo tudi uporabljajo pri svojem delu, saj se zavedajo pomembnosti zgodnjega razvoja pri otroku.
Ključne besede: NTC sistem učenja, prvo starostno obdobje, zgodnji razvoj, ovire pri razvoju.
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 249; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

5.
Sposobnost vidnega zaznavanja otrok v prvem starostnem obdobju
Tanja Lepej, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali sposobnosti vidnega zaznavanja otrok prvega starostnega obdobja ter njihov napredek v obdobju enega meseca. V teoretičnem delu so predstavljene sporazumevalne dejavnosti – poslušanje, govorjenje, branje ter pisanje. Eno poglavje pa smo posvetili zaznavanju, kjer smo podrobneje predstavili vidno zaznavanje. V empiričnem delu so predstavljeni in interpretirani individualni rezultati otrok začetnega in končnega preverjanja. Namen raziskave je bil ugotoviti sposobnost vidnega zaznavanja pri otrocih v prvem starostnem obdobju. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem, konkretnem vzorcu 9 otrok, starih 15–30 mesecev. Raziskava je potekala s pomočjo vaj vidnega zaznavanja, ki smo jih izvedli dvakrat, in sicer v razmiku enega meseca. Otrokovo vidno zaznavanje in njegov napredek smo preverjali preko konkretnih predmetov ter slik. Rezultate otrok smo sproti zapisovali v tabelo ter ugotovili, da so se rezultati, ki smo jih dobili pri končnem preverjanju, izboljšali.
Ključne besede: Vidno zaznavanje, vidno razločevanje, prvo starostno obdobje.
Objavljeno: 13.08.2020; Ogledov: 337; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

6.
Vsakdanje otrokove aktivnosti kot spodbuda za plesno ustvarjalnost
Iris Koziker, 2020, diplomsko delo

Opis: Preučili smo dejavnosti, ki obkrožajo dan otrok 2. starostne skupine določenega vrtca. V teoretičnem delu smo razčlenili ples, ki vključuje plesne spodbude ter plesno ustvarjalnost. Opisali smo celosten razvoj otrok ob plesnih dejavnostih ter oblike plesne vzgoje v predšolskem obdobju. Namen diplomskega dela je bil preučiti tiste dejavnosti, ki oblikujejo otrokov dan, in pri njih upoštevati otrokove zamisli ter spodbujati njegovo gibalno domišljijo. V praktičnem delu smo v obdobju nekaj mesecev izvedli osem načrtovanih plesnih ustvarjanj, ki so izvirala iz otrokovih vsakodnevnih aktivnosti; te smo poustvarili z improviziranim plesnim ustvarjanjem otrok. Ob koncu vsakega plesnega ustvarjanja smo pripravili končni zapis plesa. Z njihovo analizo smo prišli do končnih rezultatov in spoznanj. Zanimala nas je otrokova plesna ustvarjalnost glede na spol, starost, glasbeno zvrst in temo plesnega ustvarjanja. Ugotovili smo, da so bili otroci ob določenih plesnih temah izjemno plesno ustvarjalni, saj so nekatere želeli izvajati večkrat, spet druge le enkrat. Na otroke je zelo vplivala izbira glasbene zvrsti, prav tako smo opazili razlike v starosti in spolu glede na določeno plesno temo. Vseh osem plesnih ustvarjanj smo izvedli v celoti.
Ključne besede: plesna ustvarjalnost, načrtovanje, 2. starostno obdobje, plesna spodbuda, vzgojitelj
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 231; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
Vpliv pesmi in izštevank na prepoznavanje rim v prvem starostnem obdobju
Nives Lazar, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv pesmi in izštevank na prepoznavanje rim v prvem starostnem obdobju smo želeli raziskati in ugotoviti, ali se pri otrocih v prvem starostnem obdobju pojavi napredek v prepoznavanju rim v obdobju dveh mesecev ter kolikšen bo napredek pri kontrolni ter kolikšen pri eksperimentalni skupini, ki bo deležna vaj za spodbujanje glasovnega zavedanja o rimah. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj govora, vlogo vzgojitelja in staršev pri govornem razvoju otrok, področje jezika v Kurikulumu za vrtce (1999), glasovno zavedanje in rime ter njihovo prepoznavanje in dovzetnost zanje. V empiričnem delu smo s pomočjo sličic preverjali prepoznavanje rim pri otrocih kontrolne in eksperimentalne skupine. V raziskavi je sodelovalo 14 otrok (7 otrok kontrolne in 7 otrok eksperimentalne skupine), ki obiskujejo enega izmed vrtcev v Spodnji Savinjski dolini. Pri preverjanju nas je zanimalo, koliko rim oziroma vsiljivcev bodo našli ter kakšna bo razlika med začetnim in končnim preverjanjem. Z otroki eksperimentalne skupine smo dva meseca izvajali dodatne dejavnosti za spodbujanje glasovnega zavedanja (pesmi in izštevanke). Končni rezultat je bil nad pričakovanji, saj so otroci eksperimentalne skupine vidno napredovali in izboljšali svojo dovzetnost za rime.
Ključne besede: razvoj govora, pesmi in izštevanke, glasovno zavedanje, rime, prvo starostno obdobje
Objavljeno: 09.03.2020; Ogledov: 696; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

8.
Ozaveščanje otrok o ekologiji skozi likovne dejavnosti v prvem starostnem obdobju
Klaudija Vivod, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Ozaveščanje otrok o ekologiji skozi likovne dejavnosti v prvem starostnem obdobju je predstaviti primerne likovne dejavnosti, ki otroke v prvem starostnem obdobju ozaveščajo o ekologiji, in ugotoviti, kako otrokom na zanimiv način skozi likovne dejavnosti približati ekologijo. Zanimalo nas je, kakšne so spretnosti in znanje otrok v prvem starostnem obdobju. V diplomskem delu smo predstavili možnosti, kako lahko odpadni material ponovno uporabimo pri likovnih dejavnostih v prvem starostnem obdobju. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili razvojne stopnje likovnega izražanja otrok in načrtovanje likovnih dejavnosti v predšolskem obdobju. Opisali smo vsa likovna področja in predstavili, kako se ekologija vključuje v vrtce. V praktičnem delu smo načrtovali, izvedli in evalvirali pet likovnih dejavnosti z različnih likovnih področij. V dejavnosti smo vključili odpadne materiale, katere smo ponovno uporabili pri likovnih dejavnostih. Velik poudarek smo namenili ponovni uporabi odpadnih materialov in pravilnemu ravnanju z njimi.
Ključne besede: predšolski otrok, prvo starostno obdobje, odpadni materiali, likovne dejavnosti, likovna področja.
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 500; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

9.
Razvrščanje v prvem starostnem obdobju
Nina Fajfar, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Razvrščanje v prvi starostni skupini smo želeli ugotoviti, kakšne so zmožnosti razvrščanja v Carrollov in drevesni diagram pri otrocih prve starostne skupine. V teoretičnem delu smo opisali vlogo matematike v predšolskem obdobju. Pri tem smo se osredotočali predvsem na vlogo vzgojitelja in na to, kakšno vlogo ima pri tem okolje. Prav tako smo opisali, kakšno vlogo ima pri tem kurikulum za vrtce. V nadaljevanju smo obravnavali vsebine, ki jih otroci srečujejo pri matematiki v vrtcu. V drugem delu, torej v empiričnem delu diplomske naloge, smo v osmih pod poglavjih predstavili naše ugotovitve. Preverjali smo, kako dobro otroci med 2. in 3. letom starosti razvrščajo v Carrollov in drevesni diagram. Rezultati so pokazali, da imajo otroci prvega starostnega obdobja še kar nekaj težav pri razvrščanju – predvsem z razpoznavanjem simbola in posledično s pravilnim razvrščanjem v diagrame.
Ključne besede: predšolski otroci, prvo starostno obdobje, razvrščanje, Carrollv diagram, drevesni diagram.
Objavljeno: 20.11.2019; Ogledov: 1152; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

10.
Primerjava planinskih vsebin vrtca v prvem in drugem starostnem obdobju
Maja Rojc, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Primerjava planinskih vsebin vrtca v prvem in drugem starostnem obdobju smo raziskali, koliko se v vrtcih izvajajo planinske dejavnosti in naredili primerjavo planinskih vsebin v prvem in drugem starostnem obdobju. V teoretičnem delu naloge smo raziskali planinstvo na Slovenskem in predstavili dva najbolj znana planinska programa. Proučili smo planinske vsebine v prvem in drugem starostnem obdobju ter motorične sposobnosti otrok v prvem in drugem starostnem obdobju, ki so potrebne za izvajanje planinskih vsebin. Pregledali smo planinske vsebine za otroke v okviru vrtca in predstavili, kakšno motivacijo izbrati za otroke, da se bodo še rajši ukvarjali s planinstvom. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno − neeksperimentalno metodo. Z anketnim vprašalnikom smo anketirali 22 vzgojiteljic in prišli do ugotovitev, da vzgojiteljice v drugem starostnem obdobju pogosteje načrtujejo planinske izlete v Letnem delovnem načrtu kot vzgojiteljice v prvem starostnem obdobju, da izvajajo več akcij povezanih s hojo, pogosteje izvajajo planinske vsebine in izvajajo več vrst planinskih vsebin. Ugotovili smo tudi, da planinske vsebine pogosteje izvajajo vzgojiteljice, ki so osebno bolj športno aktivne. Pridobili smo podatek, da si vzgojiteljice, ki z otroki manj pogosto izvajajo različne načrtovane oblike hoje, zastavljajo višje cilje pri izvajanju planinskih vsebin kot tiste vzgojiteljice, ki z otroki vsak dan izvajajo različne načrtovane oblike hoje. Na podlagi dobljenih rezultatov ankete o zavzetosti vzgojiteljev za izvajanje planinskih vsebin v vrtcu smo napisali planinski program »Planinko«, ki bo v pomoč vzgojiteljem pri izvajanju planinskih vsebin.
Ključne besede: predšolski otrok, planinske vsebine, prvo starostno obdobje, drugo starostno obdobje, vrtec
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 596; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (768,14 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici