1. Komunikacijski model književne vzgoje v digitalno podprtih učnih okoljih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje : doktorska disertacijaPolonca Legvart, 2024, doktorska disertacija Opis: Vpliv učnega okolja na književno vzgojo v začetnih letih šolanja je redkeje obravnavan vidik in še posebej digitalna podpora pri tem postavlja pedagoškemu raziskovanju nova vprašanja. Med njimi je ključno, ali lahko z didaktično uporabo digitalnih učnih pomagal izboljšamo recepcijo književnosti pri učencih. Razlogi za raziskovalno poglobitev v to vprašanje so v razmerah, ko otroci že v polni meri živijo čas digitalne družbe, cilj književne vzgoje pa je, da ta okoliščina ne bi povzročila njihovega odmika od književnosti, pač pa zbližanje z njo, saj jim književnost zagotavlja bistvene kompetence, vire in strategije za soočanje z izzivi kronične krize 21. stoletja.
Potrebne so spremembe tradicionalnega pouka književnosti z vidika upoštevanja digitalno podprtega učnega okolja, integriranja tehnologije v pedagoški pristop (TPACK in SAMR), digitalne pismenosti, digitalnega razkoraka in podpiranja »drugega tira« za otroke iz literarno manj spodbudnih okolij. Odločilno oporo nudi uveljavljeni model literarnorecepcijske in didaktične komunikacije pri književni vzgoji, ki ga je mogoče nadgraditi za digitalno podprto učno okolje.
Empirična raziskava se je osredotočila na pripravljenost učiteljev kot ključnih dejavnikov didaktičnih sprememb za vključevanje digitalnih tehnologij v izvajanje književne vzgoje. Podan je podrobnejši prikaz priprave, izvedbe in evalvacije primerov didaktičnih enot književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju prvih treh razredov (1. VIO) s pristopom spojenega (blended) učenja. Glede na kompleksnost obravnavanega pojava književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju je za preučevanje le-tega izbranih več raziskovalnih metod tako kvantitativnega kot kvalitativnega značaja ter komplementarni način njihovega kombiniranja ter triangulacije.
Tako teoretična izhodišča kot praktična pedagoška izkušnja ter kvalitativna in kvantitativna evalvacija le-te potrjujejo, da je komunikacijski model književne vzgoje ob ustreznih prilagoditvah izvedljiv tudi v digitalno podprtem učnem okolju. To se je kljub vsiljeni izvedbi vendarle pokazalo pri izobraževanju na daljavo zaradi epidemije COVID-19, primeri premišljene izvedbe digitalno podprte književne vzgoje v poepidemičnem obdobju pa dokazujejo, da je mogoče na ta način dodatno motivirati učence in poglobiti njihovo recepcijo literarnega dela ter tako uspešno razvijati njihovo recepcijsko zmožnost.
Pomen navedenih raziskovalnih dognanj bi lahko vplival na preobrat k pozitivni naravnanosti učiteljev do vključevanja digitalnih tehnologij v pedagoške pristope pri književni vzgoji in nasploh. S tem bi šola prevzela odločilnejšo vlogo pri usmerjanju mladih ljudi glede načinov uporabe novih komunikacijskih tehnologij.
Ključne besede: komunikacijski model književne vzgoje, digitalno podprta učna okolja, digitalna pismenost, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktična enota, spojeno učenje, drugi tir književne vzgoje
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (12,24 MB) |
2. Razvijanje likovnih sposobnosti učencev v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole z vidika implementacije sodobne likovne umetnosti : doktorska disertacijaKatja Kozjek Varl, 2024, doktorska disertacija Opis: Razvijanje ustvarjalnosti predstavlja enega izmed temeljnih ciljev sodobnega šolskega sistema in je ključno pri oblikovanju naprednega izobraževalnega okolja. Čeprav je spodbujanje ustvarjalnosti pomembno na vseh področjih izobraževanja, ima poučevanje likovne umetnosti za razvoj ustvarjalnih sposobnosti velik potencial in dobre predispozicije. V kontekstu pozitivnega vpliva na spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti prepoznavamo izjemno vrednost sodobne likovne umetnosti, ne zgolj v smislu razvijanja likovne ustvarjalnosti, temveč tudi kot orodje za spodbujanje kritičnega mišljenja, zmožnosti oblikovanja stališč ter generiranje novih, inovativnih idej na različnih področjih življenja.
Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev ustvarjalnosti tako splošno kot v kontekstu likovne umetnosti in izpostavlja značilnosti dejavnikov likovnoustvarjalnega in likovnooblikovnega razvoja. Obravnava značilnosti sodobne likovne umetnosti, posebnosti in načine implementacije sodobnih likovnih del in praks v vzgojno-izobraževalno delo ter vpliv sodobne likovne umetnosti na mladostnika. S sintezo literature s področja splošne didaktike in didaktike likovne umetnosti opredeljuje organizacijske in vsebinske didaktične možnosti pri pouku likovne umetnosti v osnovni šoli, izpostavlja vrednost didaktične komunikacije, odnosa med učiteljem in učencem ter problemsko zasnovanega pouka likovne umetnosti. Teoretična izhodišča predstavljajo temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki je sestavljen iz treh raziskovalnih sklopov.
V prvem raziskovalnem sklopu smo analizirali mnenja in stališča učiteljev likovne umetnosti v slovenskih osnovnih šolah z vidika poznavanja sodobnih likovnih praks, vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk in zaznanega odnosa učencev do obravnavanih vsebin. V drugem raziskovalnem sklopu smo v skladu z veljavnim učnim načrtom za pouk likovne umetnosti oblikovali eksperimentalni program dela Program implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli. Program dela smo v obliki pedagoškega eksperimenta izvedli v treh eksperimentalnih skupinah osmošolcev v obdobju petnajstih tednov. Želeli smo doseči napredek v likovni ustvarjalnosti učencev, razvijati njihovo kritično mišljenje in spodbujati pozitiven odnos učencev do sodobne likovne umetnosti. V tretjem raziskovalnem sklopu smo na osnovi likovnega testa, ki je bil izveden pred in po izvedbi Programa implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli, izvedli analizo pridobljenih podatkov, s katero smo preverili učinkovitost oblikovanega programa. Ugotovili smo, da ima eksperimentalni program dela večji učinek na razvoj likovnoustvarjalnih in likovnooblikovnih sposobnosti učencev kot poučevanje na tradicionalen način.
Doktorska disertacija predstavlja pomemben znanstveni prispevek, ki izhaja iz številnih spoznanj iz vseh faz raziskave. Gre za prvo obširnejšo raziskavo likovne ustvarjalnosti med osmošolci v slovenskem prostoru z uporabo mešanih metod raziskovanja. Raziskava se osredotoča na vključevanje sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti v osmem razredu osnovne šole in njeno vlogo pri spodbujanju ustvarjalnosti med učenci. Koncept načrtovanja in izvajanja pouka je razvit na osnovi analize mnenj in stališč učiteljev likovne umetnosti, veljavnih kurikularnih dokumentov in sklopov didaktičnih odločitev ter vključuje umetniške koncepte nekaterih sodobnih likovnih umetnikov. Doktorska disertacija s svojo metodološko osnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju ustvarjalnosti na področju likovne umetnosti in ponuja dodatna spoznanja o pomenu vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti.
Ključne besede: osnovna šola, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk likovne umetnosti/pouk likovne vzgoje, didaktika likovne umetnosti/didaktika likovne vzgoje, likovne sposobnosti/likovna ustvarjalnost, sodobna likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (12,04 MB) |
3. Analiza in vrednotenje uporabnosti slikovnih kartic pri pedagoškem delu v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloTjaša Kovič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi, ki obsega tako teoretični kot empirični del, smo raziskovali didaktične pripomočke v obliki slikovnih kartic. Te pri svojem delu najpogosteje uporabljajo pedagoški delavci, kjer z uporabo kakovostnega didaktičnega pripomočka učencu omogočajo trajno in poglobljeno znanje. Za ustrezno pedagoško delo je pomembno, da so didaktični pripomočki kakovostni in pedagoško neoporečni.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili podrobnejši pomen didaktičnih pripomočkov v obliki slikanic in slikovnih kartic, njihovo implementacijo v izobraževalnih procesih ter natančneje opisali oblikovanje tovrstnih gradiv. Pri analizah ustreznosti didaktičnih gradiv smo zajeli pedagoški in likovni vidik.
V empiričnem delu magistrskega dela smo analizirali in vrednotili slikovne kartice v praksi z vidika pedagoške in didaktične uporabnosti ter z vidika likovne in estetske vrednosti in uporabnosti. Da smo pridobili ustrezne informacije, ki bi nam koristile pri izdelavi smernic za izdelavo slikovnih kartic za izvajalce dodatne strokovne pomoči v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, smo najprej analizirali obstoječe slikovne kartice, ki jih pedagoški delavci uporabljajo pri svojem delu. Na osnovi mnenj in ugotovitev smo oblikovali smernice za izdelavo slikovnih kartic za spodbujanje in krepitev pismenosti v obliki slikanic. Oblikovane so za ciljno skupino, tj. učence v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Ker se zavedamo, da so v tem obdobju v proces izobraževanja precej vpeti tudi starši, smo to upoštevali pri oblikovanju smernic. V ta namen smo razvili navodila, ki so priloga smernicam, tako za starše kot za učitelje. Sestavni del smernic so tudi slikovne kartice, s katerimi lahko izvedejo dodatno aktivnost poteka in grajenja zgodbe.
Za ugotavljanje ustreznosti smernic smo uporabili kvalitativni način raziskovanja ter s pedagoškimi delavci izvedli polstrukturirani intervju.
Rezultati kažejo, da smo zastavljene cilje dosegli in oblikovali ustrezne smernice za izdelavo didaktičnega pripomočka, ki so tako iz likovnega kot s pedagoškega vidika ustrezne. Smernice smo preizkusili tudi pri delu z učenci, kjer je bilo moč zaznati, da jih je učno gradivo pritegnilo. Učiteljice so pri smernicah prepoznale kakovost v medpredmetnem povezovanju in uporabi motivov v slikovnem delu smernic, o katerih so se lahko z učenci pogovorile. Njihovi predlogi za izboljšavo so zajemali predvsem vključitev dodatnih aktivnosti.
Ključne besede: pedagoški delavci, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktični pripomočki, slikovne kartice
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (5,45 MB) |
4. Vpliv plesa na učenje angleščine v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole : magistrsko deloVita Žmaher, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo, razdeljeno na teoretični in empirični del, temelji na proučevanju pouka angleščine v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter motivacije učencev za učenje. Avtorji opažajo največjo splošno motivacijo za učenje v tem obdobju, a se ta kasneje zmanjšuje, kar postavlja v ospredje potrebo po strategijah za ohranjanje ali povečanje motivacije učencev za učenje angleškega jezika. Integracija plesa v pouk tujega jezika se je izkazala kot učinkovit pristop, kjer učenec prevzame aktivno vlogo. Ustvarjalni gib, kot metoda poučevanja, se kaže kot pomemben, zlasti v celostnem razvoju otroka. Raziskave povezujejo nevroznanost, gibanje in učenje ter potrjujejo, da gibanje pozitivno vpliva na akademski uspeh. Teoretični del magistrskega dela opredeljuje pomembnost uvajanja angleškega jezika v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje in modele poučevanja le-tega, vključno z integriranim učenjem angleškega jezika s plesom. Empirični del, ki je bil izveden na plesni šoli, kjer je sodelovalo 40 učencev eksperimentalne skupine in 41 učencev kontrolne skupine, potrjuje pozitivne učinke poučevanja angleščine ob plesu na pozornost, sodelovanje, končno znanje in motivacijo učencev v primerjavi s klasičnim poukom, ki ne izkoristi celotnega potenciala otrokove ustvarjalnosti in potrebe po gibanju. Plesna vključitev v učni proces poveča motivacijo za nadaljnje učenje angleščine, kar odpira nove možnosti za izboljšanje poučevanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
Ključne besede: ples, poučevanje tujega jezika angleščine, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, vpliv
Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,04 MB) |
5. Medpredmetnost in jezik v razredu pri pouku angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloMinca Marovt, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (nadalje 1. VIO OŠ) z učnimi predmeti šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev medpredmetnega povezovanja, spoznavanje ravni in stopenj medpredmetnega povezovanja, nekaj besed smo namenili načrtovanju in izvajanju pouka z vključevanjem medpredmetnosti, raziskovali pa smo tudi možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika z ostalimi učnimi predmeti v 1. VIO OŠ. Pojasnili smo pristop CLIL ter pomen usvajanja tujejezikovnih struktur v razredu in slovarskega načina poučevanja tujega jezika. Teoretični del magistrske naloge smo strnili s poglavjem o pomenu medpredmetnega povezovanja pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ.
V empiričnem delu magistrske naloge smo ustvarili slovarje, ki vsebujejo jezikovne strukture v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravljeni slovarji so namenjeni učiteljem, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik v 1. VIO OŠ ter želijo uporabo tujega jezika povezati z vsebinami, temami in cilji drugih predmetnih področij, in sicer z učnimi predmeti: šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. Pri izboru jezikovnih struktur so nam bili v pomoč učni načrti izbranih učnih predmetov. Oblikovali smo tudi lastne kriterije, s pomočjo katerih smo zbrali jezikovne strukture, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri različnih predmetnih področjih in jih lahko učitelji tujega jezika vključijo v svoj pouk. Slovarji so lahko v pomoč tudi učencem priseljencem, saj jim omogočajo lažje razumevanje in usvajanje osnovnih jezikovnih struktur v slovenščini kot jeziku okolja.
Ključne besede: medpredmetnost, jezik v razredu, poučevanje angleščine kot tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, CLIL, teoretični del, opredelitev medpredmetnega povezovanja, interdisciplinarno poučevanje, načelo celovitosti, stopnje medpredmetnega povezovanja, načrtovanje medpredmetnega povezovanja, ravni medpredmetnega povezovanja, vertikalno in horizontalno medpredmetno povezovanje, pri pouku angleščine kot tujega jezika, medpredmetno povezovanje na vsebinski ravni, medpredmetno povezovanje na konceptualni ravni, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, možnosti medpredmetnega povezovanja, povezovanje učnih predmetov, medpredmetno povezovanje spodbuja, strategij medpredmetnega povezovanja, program osnovna šola, razvijanju ključnih kompetenc, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, pomoč učiteljem, učni predmeti, šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena umetnost, likovna umetnost, tematski slovarji
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,94 MB) |
6. Nihče me ne razume - avtorska glasbena pravljica za osnovnošolce v 3. vzgojno-izobraževalnem obdobjuSaša Brezovšek, 2024, magistrsko delo Opis: Pričujoče magistrsko delo obravnava glasbeno pravljico kot didaktično sredstvo aktivne glasbene komunikacije in se osredotoča predvsem na 2. in 3. vzgojno-izobraževalno obdobje. Razdeljeno je na dva dela – teoretičnega in praktičnega. Teoretični del predstavi pomen aktivne glasbene komunikacije pri pouku glasbene umetnosti v 2. in 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju, ki je temeljna za celostni pristop na kognitivnem, afektivno-socialnem in psihomotoričnem področju in predvsem za ustvarjalno mišljenje in domišljijo, ki je pri današnjih mladostnikih primanjkuje, a je temeljna komponenta za delovanje v modernem svetu. Teoretični del predstavi načela poučevanja glasbene umetnosti za razvoj ustvarjalnosti in domišljije ter kot sredstvo predstavi glasbeno pravljico. Pravljica je v magistrskem delu analizirana, podane so tudi smernice za izvajanje. Glasbeno pravljico sestavlja vezno besedilo in 15 kratkih skladb, ki dopolnjujejo dogajanje, stopnjujejo dramatičnost, kažejo lastnosti glavnih likov in odnose med njimi. Vse skladbe so vokalno-instrumentalne, napisane so za dve solistki (Katarina, mama), tercet (učitelj, starši), manjšo skupino deklet (skupina »Kul punc«) ter mladinski pevski zbor, ki ima predvsem vlogo povezovalca in opisovalca dogajanja. Vodilno vlogo instrumentalne spremljave imajo klavir in Orffova glasbila, mestoma pa so dodana telesna tolkala.
Ključne besede: Aktivna glasbena komunikacija, domišljija, glasbena pravljica, 3. vzgojno-izobraževalno obdobje.
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 16
Celotno besedilo (33,18 MB) |
7. Analiza izbranih učbeniških gradiv za pouk glasbene umetnosti od 1. do 3. razreda osnovne šole z vidika uresničevanja učnih ciljev : magistrsko deloLucija Vaupotič, 2024, magistrsko delo Opis: Učbeniška gradiva za glasbeno umetnost so pomembna učna sredstva, ki se lahko vključijo v vse faze pouka. V Sloveniji učenci začnejo učbenike in delovne zvezke za glasbeno umetnost uporabljati že v 1. razredu osnovne šole. Obdobje od 1. do 3. razreda osnovne šole (prvo vzgojno-izobraževalno obdobje) je pomembno tako za razvijanje sposobnosti pravilne uporabe učbenikov in delovnih zvezkov v šoli kot tudi samostojno za učenje doma. Njihova vsebina in metodično-didaktična zasnova je tako ključnega pomena, saj so učbeniška gradiva prevladujoče učno sredstvo. Zelo pomembno je, da učbeniška gradiva za glasbeno umetnost vsebujejo dejavnosti in naloge, ki uresničujejo cilje iz Učnega načrta za glasbeno vzgojo (2011). Učni načrt je deljen na vzgojno-izobraževalna obdobja in še bolj podrobno na posamezna področja glasbenih dejavnosti (izvajanje, ustvarjanje in poslušanje). Bistveno je, da so ta glasbena področja zastopana tudi v učbeniških gradivih. V raziskavi smo raziskali možnost, v kolikšni meri izbrana učbeniška gradiva za pouk glasbene umetnosti od 1. do 3. razreda osnovne šole uresničujejo cilje na področjih glasbenih dejavnosti. Za izvedbo raziskave smo uporabili deskriptivno metodo. Za analizo učbeniških gradiv smo oblikovali in uporabili kriterije. Ti temeljijo na presoji, katere operativne cilje je možno uresničiti ob uporabi gradiv. Obdelavo podatkov smo izvedli kvantitativno na osnovi deskriptivne statistike. Ugotovili smo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med učbeniškimi gradivi različnih založb glede števila ciljev, ki jih je možno uresničiti na področju glasbene dejavnosti izvajanja, ustvarjanja ali poslušanja ob uporabi gradiv.
Ključne besede: glasbena umetnost, učbeniška gradiva, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt za glasbeno vzgojo, učni cilji za glasbeno umetnost
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 101; Prenosov: 29
Celotno besedilo (4,11 MB) |
8. Gledališka pedagogika pri poučevanju tujega jezika v 1. VIO : magistrsko deloZala Županič, 2023, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način se učitelji, ki poučujejo TJ v 1. VIO, poslužujejo vključevanja GP v pouk TJ na razredni stopnji OŠ. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na pomen gledališča v vzgojno-izobraževalnem procesu, nadalje smo predstavili pomen GP na splošno ter njeno vlogo pri poučevanju TJ v 1. VIO. Predstavili smo številne tehnike ter metode GP, ki so lahko učiteljem v pomoč pri poučevanju TJ v 1. VIO. Teoretični del smo zaključili z navedbo raziskav, ki so se osredotočile predvsem na pozitivne učinke, ki jih GP nudi učencem in učiteljem pri poučevanju TJ v OŠ.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika in zbrali podatke na vzorcu 81 učiteljev, ki poučujejo TJ v 1. VIO na slovenskih osnovnih šolah. Zanimale so nas razlike v odgovorih učiteljev RP, ki poučujejo TJ v 1. VIO, ter med učitelji TJ, ki poučujejo TJ v 1. VIO, glede na izobrazbo ter delovno dobo. Rezultati so pokazali, da večina učiteljev, ki poučujejo TJ v 1. VIO, občasno uporabljajo GP. So si pa učitelji bolj ali manj enotni, da vključevanje GP v pouk TJ nudi številne pozitivne učinke. Najpogostejši razlogi za vključevanje GP v pouk so po navedbah učiteljev popestritev pouka, večja motivacija in interes učencev za učenje TJ.
Rezultati raziskave so lahko učiteljem, ki poučujejo TJ v 1. VIO, dobro izhodišče, zakaj se opogumiti in vključevati GP v pouk TJ v OŠ. Slednji nudi številne pozitivne učinke tako za učence kot učitelje (motivirani, aktivni učenci; razvoj tuje-jezikovnih struktur; razvoje mpatije, domišljije, ustvarjalnosti; razvoj govorno-jezikovnih veščin; krepitev neverbalne komunikacije, pozornosti; kognitivna rast učencev, ...).
Ključne besede: gledališka pedagogika, tuj jezik, osnovna šola, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 642; Prenosov: 135
Celotno besedilo (2,09 MB) |
9. Didaktični pristopi učiteljev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki poučujejo otroke s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah : magistrsko deloKatja Brumen, 2022, magistrsko delo Opis: V slovenskih osnovnih šolah se učitelji vsakodnevno srečujejo z raznolikimi učenci, pri katerih zaradi razlik v potrebah, sposobnostih in željah prihaja do procesa inkluzije. Gre za proces, ki omogoča vsakemu posamezniku, ne glede na spol, starost, versko pripadnost, spolno usmerjenost, invalidnost in nadarjenost, vključenost in sprejemanje v procesu izobraževanja. Magistrsko delo ugotavlja, katere didaktične pristope uporabljajo učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja pri pouku; kako prilagajajo delo učencem s posebnimi potrebami in kako poteka individualizacija dela v razredu.
V prvem, teoretičnem delu sta predstavljena proces inkluzije in njegova vloga v procesu vzgoje in izobraževanja. Podrobneje so predstavljene tudi skupine posebnih potreb otrok in skupina nadarjenih otrok. V nadaljevanju so predstavljeni didaktični pristopi v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter podrobneje opredeljeni za vsako skupino posebnih potreb ter nadarjene učence.
V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je temeljila na vzorcu 143 učiteljev in učiteljic, ki poučujejo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v naključno izbranih osnovnih šolah po Sloveniji.
Rezultati raziskave kažejo, da je v razredih anketirancev največ otrok, ki imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja. Učitelji učencem s posebnimi potrebami pri pouku najpogosteje pomagajo tako, da podajajo kratka in jasna navodila, obravnavane teme poskušajo povezovati z učenčevimi življenjskimi izkušnjami, na splošno pa učencem prilagajo delo in zahtevnost nalog. Pri težavah pri pouku se največkrat posvetujejo kar z drugimi učitelji razrednega pouka. Ugotovljeno je tudi, da osnovne šole, na katerih poučujejo anketiranci, niso prilagojene učencem s posebnimi potrebami.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktični pristopi, prilagoditve pouka.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 895; Prenosov: 218
Celotno besedilo (1,59 MB) |
10. Stališča učiteljev o poučevanju z bralno učno strategijo VŽN v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobjuKatja Ivartnik, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučili seznanjenost učiteljev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja s poučevanjem z bralnimi učnimi strategijami, katere strategije so že uporabili pri poučevanju, pogostost vključevanja strategij v pouk slovenskega jezika in najpogosteje uporabljene dejavnosti pred, med in po branju. Zanimalo nas je predvsem mnenje učiteljev o uporabi strategije VŽN, s katerimi dejavnostmi jo vključujejo v pouk, pozitivni učinki in primernost njene uporabe. Osredotočili smo se na obstoj razlik med učitelji glede na razred, v katerem poučujejo. Rezultati raziskave so pokazali, da velika večina učiteljev vključuje bralne učne strategije v pouk vsaj trikrat mesečno. Pred branjem več kot tri četrtine učiteljev izvaja dejavnost »možganska nevihta«. Najpogostejša dejavnost med branjem je bila glasno branje posameznih učencev. Po branju pa se v večini poslužujejo ustnega odgovarjanja na učiteljeva vprašanja. Več kot polovica učiteljev je mnenja, da je uporaba strategij zelo pomembna. Najbolj soglašajo s trditvami, da je strategija VŽN primerna za delo s celotnim razredom ter da se zanjo odločimo, ko želimo boljšo zapomnitev učne snovi. Manjšina jih meni, da strategije VŽN ne moremo uporabiti v 1. razredu. Večina (vsaj 80 %) med pozitivne učinke uporabe strategije VŽN prišteva večjo zapomnitev informacij iz besedila, večjo zanimivost in aktivnost učencev, omogočanje spremljanja napredka v znanju, nudenje vpogleda v predznanje in nove informacije, dvig motiviranosti in ustvarjanje prijetnega vzdušja v razredu. Kot omejitev strategije VŽN pa ocenjujejo ne nudenje veliko možnosti pisanja in porabo veliko časa, truda in energije s strani učitelja.
Ključne besede: branje, bralna učna strategije VŽN, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, stališča učiteljev
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 777; Prenosov: 63
Celotno besedilo (2,15 MB) |
