1. Testiranje 0-residue pridelovalnega sistema jabolk : magistrsko deloAnja Žerak, 2023, magistrsko delo Opis: V sezoni 2018 smo v nasadih jablan sort Gala, Fuji in Zlati delišes testirali 0-residue koncept varstva pred škodljivimi organizmi. Standardni intenzivni integriran škropilni program (V1) smo primerjali z dvema 0-residue škropilnima programoma V2 in V3. V programih V2 in V3 smo v drugem delu sezone, od začetka julija naprej, namesto kemičnih FFS uporabljali alternativne pripravke, ki jih uporabljamo v ekološki pridelavi. Izvajanje V2 in V3 škropilnega programa je zagotovilo skoraj enako učinkovito zatiranje bolezni in škodljivcev kot škropilni program V1. Zaradi izvajanja V2 in V3 škropilnih programov ni prišlo do značilnega znižanja pridelka in do značilnega znižanja deleža jabolk prvega razreda. Pri V2 in V3 smo značilno znižali število najdenih aktivnih snovi s koncentracijo nad 0,01 mg/kg in tudi parametra kumulativni % MRL in % ARFD, ki sta v trgovskih verigah zelo pomembna pri presoji sprejemljivosti jabolk za odkup. Pri programih V2 in V3 smo lahko dosegli zahtevana merila trgovskih verig.
Ključne besede: 0-residue, Gala, Fuji, Zlati delišes, integrirana pridelava
Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 516; Prenosov: 50
 Celotno besedilo (2,24 MB) |
2. Testiranje 0.0-residue pridelave jabolk za zmanjšanje vsebnosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev v plodovih : magistrsko deloMihaela Roškarič, 2021, magistrsko delo Opis: Jabolka spadajo s stališča obremenjenosti z ostanki fitofarmacevtskih sredstev (FFS) med najbolj obremenjene kmetijske pridelke. Zato smo v letu 2020 na različnih lokacijah v Sloveniji in na različnih sortah izvedli poskus z vpeljavo 0.0-residue sistema varstva jablan (v nadaljevanju 0.0R). 0.0R lahko ob pravilnem izvajanju občutno zmanjša tako število kot tudi količino ostankov aktivnih snovi FFS v pridelkih. V poskusu smo primerjali rezultate integrirane pridelave (IP) in 0.0R glede pojava škodljivih organizmov (ŠO), višine pridelka, ostankov aktivnih snovi in izgub pridelka zaradi glivičnih okužb v času skladiščenja. Glede pojava ŠO in višine pridelka med testiranima škropilnima programoma v večini ni bilo statistično značilnih razlik, kar pomeni, da je tudi 0.0R lahko zelo uspešen pri varstvu pred ŠO. Glede na ostanke aktivnih snovi so bile razlike med škropilnima programoma večje. Pri sorti 'Jonagold' je bila opazna redukcija ostankov aktivnih snovi pri 0.0R, prav tako pa je le-ta zmanjšal kumulativne vrednosti parametrov MRL (največja dovoljena količina ostankov) in ARfD (akutni referenčni odmerek). Pri sorti 'Zlati delišes' smo kumulativne vrednosti MRL in ARfD zmanjšali za približno 50 % (0.0R), pri sorti 'Fuji' pa je bilo opazno 50 % znižanje števila najdenih aktivnih snovi. Kumulativni MRL in ARfD sta se pri sorti 'Fuji' zmanjšala za približno 30 % (0.0R). Pri sorti 'Evelina' je bila vidna največja razlika glede kumulativnih vrednosti MRL in ARfD, v številu najdenih aktivnih snovi pa ni bilo razlik. Tudi s stališča izgub v skladišču med škropilnima programoma v večini primerov ni bilo statističnih razlik. Glede na rezultate poskusa smo ugotovili, da je 0.0R lahko konkurenčen IP programu varstva jablan.
Ključne besede: 0.0-residue pridelava, jabolka, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, integrirana pridelava
Objavljeno v DKUM: 19.11.2021; Ogledov: 1118; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,96 MB) |
3. |
4. PRIDELAVA JABOLK PO PRIDELOVALNEM SISTEMU ''0,0 RESIDUE''Nejc Rumpret, 2010, diplomsko delo Opis: V letu 2009 so bili narejeni štirje poizkusi na lokacijah in sortah: Sadjarstvo Mirosan s sorto Elstar, UKC Pohorski dvor s sorto Jonagold, Sadjarstvo Blanca s sorto Idared in Sadjarski center Gačnik s sorto Zlati delišes. Primerjali smo integrirano pridelavo in ''0,0 residue'' pridelovalni sistem. Prvo smo škropili po načelih IPS. Drugo pa prvo polovico rastne dobe po načelih IPS, od julija naprej pa z biotičnimi pripravki. Vsi ostali tehnološki ukrepi so pri obeh sistemih enaki. Rezultati kažejo, da so ostanki pesticidov v sadju pri ''0,0 residue'' pridelovalnem sistemu najmanjši pri sorti 'Jonagold' (10 aktivnih snovi pod mejo detekcije). Največ ostankov v ''0,0 residue'' pridelovalnem sistemu je bilo pri sorti 'Idared' (samo trije pripravki pod mejo detekcije). V primerjavi z integrirano pridelavo so pridelki manjši za 2-8 %. Najmanjši delež pridelka I. razreda je bil pri 'Idaredu' (55 %), največji pa pri 'Jonogoldu' (82 %) v sistemu ''0,0 residue'' in v IPS največji pri 'Jonagoldu' (87 %) in najmanjši pri 'Zlatem delišesu' (65 %).
Ključne besede: sadje, pesticidi, varstvo rastlin, 0, 0 residue, kakovost pridelka
Objavljeno v DKUM: 14.10.2010; Ogledov: 3388; Prenosov: 206
Celotno besedilo (717,11 KB) |
