| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODNOS UČENCEV NIŽJE GLASBENE ŠOLE DO UČNE SNOVI PRI INŠTRUMENTU
Boštjan Baša, 2012, diplomsko delo

Opis: Glasbena vzgoja ima pri razvoju posameznika velik pomen, zato si prizadevamo za čim bolj kakovostno izobraževanje tako v splošno vzgojno-izobraževalnih ustanovah kot tudi v strokovnih, to je glasbenih šolah. Ker želimo otroke navdušiti za vrednote, ki jih ponuja glasbena umetnost, je zelo pomembno, kako pristopamo k uresničitvi tega cilja. Osredotočiti se moramo na kakovostno vodenje otroka, ki zahteva visoko strokovno glasbeno in pedagoško znanje učitelja, ter na sprotno preverjanje učenčevega napredka in odnosa do glasbenih vsebin, s katerimi se srečuje pri pouku inštrumenta. V teoretičnem delu diplomske naloge so obravnavani različni načini vzgoje učencev v glasbenih šolah, s pomočjo katerih naj bi znali vrednotiti umetniško glasbo in jo razlikovati od drugih glasbenih zvrsti. S tem spoznanjem bi znali razlikovati med kakovostno in manj kakovostno glasbo. Namen raziskave pa je bil ugotoviti, kako vzpostaviti pozitiven odnos med učiteljem in učencem, med učencem in učno snovjo, da bi učenec dozorel v ljubitelja glasbene umetnosti in/ali osebnost, ki se bo z glasbo ukvarjala profesionalno. Empirični del diplomskega dela smo izvedli s pomočjo ankete med učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da so se za obisk glasbene šole odločili večinoma po svoji volji in zaradi veselja do glasbe. Skladbe, ki so v programu pri pouku na nižji stopnji glasbene šole, bi bilo treba prilagoditi glede na zmožnost učenca, klasični glasbi pa bi bilo treba nameniti več pozornosti. Z izbiro inštrumenta so anketirani večinoma zadovoljni in so se zanj odločili po lastni volji. Z delom mentorja se anketiranci strinjajo in si ne želijo nobenih sprememb. Trema pred in med nastopom je še vedno težava, vendar bi jo bilo mogoče z ustrezno motivacijo in spodbujanjem učencev pri igranju inštrumenta postopno odpraviti. Tako bi učenci tudi rajši nastopali. Šolski orkestri so zelo priljubljeni, prav tako program, ki ga učenci igrajo. Anketirani imajo najraje pouk inštrumenta, vendar sta prav tako pomembna nauk o glasbi in orkester, zato bi ju bilo smiselno izenačiti s poukom inštrumenta. Prav tako bi bilo treba nameniti večji poudarek veselju do petja. Anketirani se v glasbeni šoli počutijo dobro in večinoma ne bi spreminjali ničesar.
Ključne besede: socialnopsihološki in osebnostno specifični razlogi za nagnjenja, glasba in vzgoja, osebnost in razvoj, metodološki sistem glasbene vzgoje in izobraževanja, individualni pouk, odnos učencev do učne snovi
Objavljeno v DKUM: 03.07.2012; Ogledov: 3103; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (6,59 MB)

2.
DRUŽBA ZAPRTIH IN DRUŽBENO VZDUŠJE V NJEJ
Tomaž Dobnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Družba na storilce kaznivih dejanj, čim so za zapahi, hitro pozabi. Tudi tisti, ki so v času svojih dejanj izgledali, kot da so stopili iz samega pekla, hitro postanejo včerajšnja novica ali še bolj žalostno, dobijo mesto na kakšni kratki majici. Toda zapor ni Had, skozi katerega bi tekla reka pozabe, ampak je ponavadi le začasna postaja za večino obsojencev. Le-ti se na specifično situacijo prilagodijo v skladu s svojimi osebnostnimi lastnostmi in sebi lastnim vedenjem. Toda skoraj vsakega od njih zaobjamejo (ali vsaj oplazijo) lovke nove družbe, družbe, ki se ustvari izza zidov zapora — tj. družbe zaprtih. Pričujoče delo se ukvarja s pregledom nekaterih temeljnih kriminoloških študij s področja družbe zaprtih ter njeno kratko analizo. Analiza je sestavljena iz dveh segmentov, ki sta soodvisna in primerljiva z zgradbo, v kateri ta družba funkcionira. Trhli temelji zgradbe so lahko v viharnih razmerah (npr. potresu) razlog, da se zapor poruši. Prav tako so lahko slabi temelji (in posledično slabo vzdušje) razlog, da v družbi zaprtih poči. Prvi segment analize družbe zaprtih je tako posvečen temeljem te družbe (nastanku, funkciji, problemom, strukturi), katerih posledica je drugi segment, tj. družbeno vzdušje, ki se seveda razlikuje od zavoda do zavoda. Tako kot mora gradbenik precizno načrtovati gradnjo zgradbe, mora tudi osebje zapora in stroka načrtovati upravljanje z njim in družbo, ki živi v njem. Koliko si lahko pri tem pomaga s kriminološkimi študijami in poznavanjem družbe zaprtih, se sprašujem v tem delu. V diplomskem delu je analiziran tudi vprašalnik družbenega vzdušja med zaprtimi osebami, izveden v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, ki kaže na primerljivost vzdušja s tistim v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob ter kratko razmišljanje o večni dilemi sodobne penologije, ki ostaja zvesta svojemu nazivu. Prav ta dilema oz. namen zaporne kazni predstavlja streho zgoraj omenjene zgradbe, ki pa ima lahko precej različno kritino (od prevzgoje do povsem neprepustnega, strogega nadzorstva).
Ključne besede: - družba zaprtih, - specifični sistem, - nastanek, - funkcija, - problemi, - struktura, - družbeno vzdušje, - vprašalnik, - dilema.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2010; Ogledov: 2362; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (598,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici