| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv programa dodatnega usposabljanja na voznike začetnike : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Brina Slekovec, 2022, diplomsko delo

Opis: Voznike začetnike opredeljujemo kot voznike, kateri največkrat postanejo vzrok za nastanek prometne nesreče, saj jim primanjkuje izkušenj pri vožnji vozila. Kvalificiramo jih kot osebe, ki so vozniki motornega vozila do dopolnjenega enaindvajsetega leta starosti in so vozniki motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja. Kot vozniki začetniki nimajo izkušenj in kilometrine, ki bi jim predstavljala občutek varnosti. V večini primerov je velik dejavnik, ki vpliva na način vožnje mladost, saj je le ta povezana z razposajenostjo, občutkom nepremagljivosti, preizkušnjami in precenjevanjem lastnih sposobnosti. Z željo, da bi znižali število tveganj za nastanek prometne nesreče med vozniki začetniki, so v Sloveniji 13. avgusta 2010 začeli z izvedbo programa dodatnega usposabljanja za voznike začetnike. Želeli smo ugotoviti vpliv programa dodatnega usposabljanje na teoretično usposobljenost voznikov začetnikov, vpliv »mladostniškega« razmišljanja na voznike začetnike kot tudi, ali udeležencem program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike predstavlja izgubo časa. Izdelali smo dva anketna vprašalnika, ki so jih udeleženci rešili pred začetkom in po koncu programa dodatnega usposabljanja. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo prišli do zaključkov, da se vozniki začetniki ne zavedajo posledic »mladostniškega« razmišljanja med vožnjo vozila, da program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike ne vpliva na teoretično znanje udeležencev in da udeleženci programa dodatnega usposabljanja za voznike začetnike ne vidijo kot izgubo časa.
Ključne besede: voznik začetnik, program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike, prometna varnost Republike Slovenije, dejavniki tveganj za nastanek prometne nesreče
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 417; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

2.
Hipoteka v hrvaški in slovenski pravni ureditvi : magistrsko delo
Valentin Delević, 2022, magistrsko delo

Opis: Predmet preučevanja in analize v magistrskem delu je ena od podvrsti zastavne pravice, natančneje njena ureditev. Predstavljena in primerjana je ureditev hipoteke v hrvaški in slovenski pravni ureditvi. Hipoteka predstavlja relativno kompleksen pravni institut, zato je bil trud usmerjen v njegovo čimbolj sistematično in natančno obdelavo z vidika obeh pravnih redov. Poglaviten del magistrskega dela je namenjen ugotavljanju in primerjanju ureditve hipoteke v Sloveniji in nam, poleg Avstrijskega, najbližjem pravnem redu – Hrvaškem. Slednje je osnova za sistematično preučevanje podobnosti in razlik med omenjenima pravnima redoma z vidika najprepoznavnejšega instituta stvarnopravnega zavarovanja. Oblik zavarovanj in utrditev obveznosti, ki upniku dajejo močnejše jamstvo, da bo ob zapadlosti poplačan, je veliko. Eden najpomembnejših tovrstnih institutov je hipoteka. Gre za neposestno zastavno pravico na nepremičnini, na kateri zastavitelj ohrani posest in jo še naprej uporablja ter izkorišča. Kot podvrsta zastavne pravice je hipoteka omejena stvarna pravica zastavnega upnika na točno določeni tuji stvari ali pravici, namen katere je zavarovanje ene ali več določenih terjatev. Zastavnega upnika upravičuje, da si prednostno pred vsemi ostalimi upniki zastavitelja poplača svojo zapadlo terjatev iz vrednosti zastavljene stvari, če ta ni pravočasno poplačana. Slednje nudi hipotekarnemu upniku relativno trdno zavarovanje, saj je tržna vrednost nepremičnin znana in dokaj stabilna. Pravna reda obeh držav in hkrati ureditvi hipoteke sta si načeloma precej podobni, vendar med njima obstajajo tudi razlike, ki pa jih je sicer mnogo manj, kar zaradi skupne zgodovine in iste pravne tradicije ne preseneča. Tako je hipoteka v obeh ureditvah akcesorna pravica, kar pomeni, da je v vsem vezana na zavarovano terjatev. Kot taka je prenosljiva samo skupaj s prenosom zavarovane terjatve. Ključna razlika med ureditvama je vsekakor togost slovenskega pravnega reda. Ta namreč ne omogoča razpolaganja s še neizbrisano hipoteko in možnosti zamenjave vrstnega reda hipoteke. Prav tako ne pozna lastniške hipoteke, prostovoljne sodne hipoteke, pridržka prvenstvenega reda, nezastarljivosti hipoteke ter alternativnega načina realizacije v obliki začasnega upravljanja. Na drugi strani pa se kaže njegova prednost na področju zunajsodne prodaje notarske hipoteke, ki je na Hrvaškem ne poznajo.
Ključne besede: stvarno pravo, hipotekarno pravo, zastavna pravica, zastavna pravica na nepremičnini, hipoteka, nastanek hipoteke, prenos hipoteke, prenehanje hipoteke, zavarovana terjatev.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 728; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

3.
Stavbna pravica v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravu : magistrsko delo
Mateja Majal, 2019, magistrsko delo

Opis: Stavbna pravica je vstopila v naš pravni red leta 2003 z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika. Je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Nastane na podlagi pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, ki jo skleneta lastnik zemljišča in imetnik stavbne pravice, izdaje zemljiškoknjižnega dovolila in vpisa v zemljiško knjigo. Ker stavbna pravica omogoča različen pravni režim zemljišča in objekta, predstavlja izjemo od temeljnega načela povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit). Slednje pomeni, da je lastnik zgradbe, ki je zgrajena na podlagi stavbne pravice, imetnik stavbne pravice in ne lastnik zemljišča. Imetnik stavbne pravice mora za čas trajanja stavbne pravice, ki je omejen na 99 let, lastniku zemljišča plačevati nadomestilo. Stavbna pravica je prenosljiva in podedljiva pravica, možno jo je obremeniti z zastavno pravico, z osebno služnostjo, možno je stavbno pravico preoblikovati v etažno lastnino, kot tudi dogovoriti medsebojno predkupno pravico. Stavbna pravica preneha s potekom časa za katerega je bila ustanovljena ali pa na podlagi predčasnega prenehanja. Do slednjega pride na podlagi sporazuma med lastnikom zemljišča in imetnikom stavbne pravice, drugi razlog za predčasno prenehanje pa predstavlja kršitev s strani imetnika stavbne pravice. Ob prenehanju stavbne pravice je lastnik zemljišča dolžan imetniku stavbne pravice plačati nadomestilo zaradi povečanja vrednosti zemljišča, saj pride do ponovne vzpostavitve načela povezanosti zemljišča in objekta, kar pomeni da zgradba postane last lastnika zemljišča. V avstrijski pravni red je stavbna pravica vstopila s posebnim zakonom (Baurechtsgesetz) leta 1912. Poznajo jo kot prenosljivo in podedljivo pravico imeti na ali pod površino zemljišča zgradbo. Tudi v Avstriji predstavlja izjemo od načela povezanosti zemljišča in objekta. Čas trajanja stavbne pravice je omejen na najmanj 10 in največ 100 let. V nemškem pravnem redu prav tako poznajo poseben zakon, ki ureja stavbno pravico (Erbbaurechtsgesetz). Tudi tam predstavlja izjemo od že omenjenega načela, za razliko od slovenske in avstrijske ureditve pa nimajo omejitve trajanja stavbne pravice. V primerjavi s Slovenijo sta ureditvi stavbne pravice v Avstriji in Nemčiji dokaj podobni, tako vsebinsko, kot po samem obsegu zakona. Slovenska ureditev namreč obsega le 10 členov, medtem ko jo avstrijski zakon ureja v 1. do 20. členu, nemški pa celo v 1. do 39. členu. Primerjava ureditev je nakazala na pomanjkljivosti stavbne pravice v slovenski ureditvi, kar kaže na njeno podnormiranost in na potrebo po spremembi oziroma dopolnitvi ureditve stavbne pravice v Stvarnopravnem zakoniku.
Ključne besede: Stvarno pravo, stavbna pravica, načelo povezanosti zemljišča in objekta, zemljišče, zgradba, nastanek stavbne pravice, razpolaganje s stavbno pravico, prenehanje stavbne pravice.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1475; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (481,11 KB)

4.
Lutkovna predstava za otroke
Katja Brezovšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Lutkovna predstava za otroke na podlagi strokovne literature, knjig, člankov in internetnih virov preučuje teoretične osnove lutke in lutkovne predstave ter njenega poteka. Lutke vključujejo in povezuje veliko področij. Diplomsko delo je teoretično. Delo obravnava lutke, lutkovno predstavo in njen potek, kar otroci spoznajo že v predšolskem obdobju. Z lutko se otroci počutijo varne in tako lahko postane njihova vsakodnevna prijateljica. Z njo lahko dosežejo ali odkrijejo nekaj novega ali pa obnovijo nekaj že znanega. Lutka jih popelje v svet domišljije in tako lahko z njo veliko lažje dosežejo zastavljene cilje. Pravljični liki pa se prek pesmi, barv, gibanja in besede približajo otroku in tako prenašajo pomembne življenjske vsebine. Z lutko vzgojitelji ali lutkovni igralci nastopajo pred otroki v vrtcu, v gledališču ali kjer koli, kjer si pripravijo oder za lutkovno predstavo. Predstave so otrokom prirejene glede na njihovo starostno obdobje in njihova dojemanja sveta, lutke. Za začetek in navdih pa si je mogoče ogledati kakšno lutkovno predstavo v samem lutkovnem gledališču. Najprej se je treba lotiti teme in besedila, kasneje pa izdelave lutk, scene, glasbe, osvetljave, ki se seveda vežejo na temo lutkovne predstave. Za nastanek le-te sta potrebna skrbno načrtovanje in priprava, da ob izvedbi predstave gledalcu pusti pozitiven vtis, vznemirjenje in ustvarjalnost.
Ključne besede: Otrok, lutke, lutkovne tehnike, lutkovna predstava, gledališče, nastanek lutkovne predstave
Objavljeno v DKUM: 21.05.2019; Ogledov: 1727; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

5.
Pomen načela omejenega kroga stvarnih pravic za razumevanje stvarnopravnih razmerij
Ana Kac, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Pomen načela omejenega kroga stvarnih pravic za razumevanje stvarnopravnih razmerij zajema opredelitev načela numerus clausus stvarnih pravic in drugih stvarnih načel, ki so z njim tesno povezana. V našem pravnem redu so stvarne pravice izključujoče in nastanejo samo po volji zakona in ne po volji posameznih subjektov. Njihova tipska prisila bistveno pripomore k varnosti pravnega prometa. Pravice stvarnega prava so določene v 2. členu Stvarnopravnega zakonika , pravna teorija pa jih razvršča v dve kategoriji. V prvo kategorijo spada lastninska pravica, kot temeljna pravica stvarnega prava. V drugo kategorijo se uvrščajo vse druge stvarne pravice, ki so izvedene iz lastninske pravice in jih poimenujemo stvarne pravice na tuji stvari ali omejene stvarne pravice. Te pravice so zastavna pravica, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Prav tako kot zakon določa omejeno število stvarnih pravic, pa je predpisana tudi njihova vsebina, ki je stranke prostovoljno ne morejo spreminjati. Bistvo magistrske naloge temelji na numerus clausus stvarnih pravic v širšem smislu, ki zajema kogentno določeno vsebino posameznih stvarnih pravic in pravni temelj nastanka, prenosa in prenehanja teh pravic. Najpomembnejša je lastninska pravica, saj se na podlagi 13. člena SPZ zakonska določila o lastninski pravici glede pridobitve, prenosa, varstva in njenega prenehanja, smiselno uporabljajo tudi za nastanek in prenos ostalih stvarnih pravic. Niso pa zakonska pravila za vse stvarne pravice določena v enakem obsegu in enako strogo, npr. pri služnosti in pravici stvarnega bremena se lahko njihova vsebina določi šele na podlagi konkretnega pravnega razmerja.
Ključne besede: stvarnopravna razmerja, stvarne pravice, načelo numerus clausus, nastanek, vsebina, prenehanje stvarnih pravic.
Objavljeno v DKUM: 22.01.2019; Ogledov: 2520; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (907,36 KB)

6.
Izbruh virusa Ebole v Zahodni Afriki med leti 2013 in 2016 ter nezmožnost zajezitve
Marko Pušnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Kljub razpoložljivim virom znanstvenih dosežkov v tehnologiji in zdravstvu industrializiranega sveta, nerazvite države še vedno trpijo za posledicami nalezljivh bolezni, ki so v moderni družbi skorajda eradicirane. V diplomskem delu smo ugotavljali, kateri vzroki so bili ključni za nastanek izbruha in nezmožnosti zajezitve virusa Ebole, ter predstavili ukrepe za ustrezno ozaveščenost, pravočasno odzivanje, izolacijo virusa in uspešno zdravljenje v prihodnosti. Metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela, s pregledom znanstvene in strokovne literature. Med seboj smo primerjali mnenja različnih avtorjev, ki so nas pripeljala do odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Ugotovili smo, da je bil eden izmed glavnih vzroki za nastanek izbruha in širitve virusa, nepravočasen odziv lokalnih in nacionalnih oblasti, ki bi v primeru hitrejšega ukrepanja, lahko prepečil nadaljno množično širitev virusa. Preostali vzročni dejavniki, pa so kasneje bili le posledica neučinkovitega ukrepanja, ob izjemi geografske lociranosti, ki je ostala nespremenjena. Na množično širitev virusa je prav gotovo vplival tudi migracijski faktor, zaradi slabih živjenskih pogojev in revščine, kar se odraža na ravni nerazvite zdravstvene infrastrukture, neizobraženega in neinformiranega prebivalstva, ter strokovnega zdravstvenega osebja. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je predispozicija Afriških držav, lokaliziranih na žariščnih geografskih območjih potencialnih prenašalcev virusa, v kombinaciji s socio-ekonomsko in organizacijsko pomankljivostjo, v veliki meri vplivala na nastanek izbruha virusa Ebole. S prepoznavanjem organizacij nacionalnega in državnega nivoja, bo v prihodnosti več sredstev namenjenih zdravstveni stroki s stališča organizacijskih, komunikacijskih in strokovnih kompetenc, razvoju terapije in diagnostike, ter ozaveščenosti prebivalstva.
Ključne besede: Ebola hemoragična mrzlica, Afriška celina, izbruh, vzroki za nastanek, preprečitev širjenja, terapija, ukrepi za prihodnost.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2018; Ogledov: 1162; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (570,89 KB)

7.
Vrste hipotek v slovenskem pravu
Patrik Velički, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene vrste hipotek v slovenskem pravu. Vsaka vrsta hipoteke ima svoje specifičnosti, vendar pravila in načela veljajo za vse enako. Za nekatere vrste hipotek so primeri iz sodne prakse. Poleg vrst hipotek v slovenskem pravu sta predstavljena splošni pojem in obseg hipoteke, za lažje razumevanje, kaj sploh je hipoteka in zakaj jih imamo v Republiki Sloveniji več vrst. V zaključnem delu so predstavljeni še prepovedani dogovori, brez katerih bi verjetno stranke lahko privilegirale svoj položaj in prenehanje hipoteke.
Ključne besede: vrste hipotek, maksimalna hipoteka, nadhipoteka, skupna hipoteka, fiksna hipoteka, nastanek hipoteke, načela hipoteke, prenehanje hipoteke, poplačilo hipoteke.
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1879; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (282,17 KB)

8.
Uveljavitev hipoteke
Tea Lešnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Hipoteko definira SPZ kot zastavno pravico na nepremičninah, predmet hipoteke pa je natančno določena nepremičnina. Pravila hipotekarnega prava so urejena v SPZ, ki ureja hipoteko v materialnopravnem smislu, pri realizaciji hipoteke zunaj stečaja so pomembna pravila ZIZ, v stečaju pravila ZFPPIPP, glede vpisa hipoteke v zemljiško knjigo pa se uporabljajo pravila ZZK-1. Za pravilno razumevanje hipoteke in njenih učinkov je hipotekarno pravo razvilo vrsto načel, kot so: načelo specialnosti, načelo javnosti, vpisno načelo, načelo akcesornosti, načelo vrstnega reda, načelo nedeljivosti hipotekarnega jamstva, načelo oficialnosti, načelo nadaljnjega obstoja hipotekarnega jamstva. Hipoteka lahko nastane na različnih podlagah, te so v skladu s 130. členom SPZ pravni posel, sodna odločbe in zakon. Pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla (t.i. pogodbena hipoteka) ureja SPZ in je najpogostejši način nastanka hipoteke, za katerega se zahteva veljaven zavezovalni posel (zastavna pogodba), veljaven razpolagalni posel (zemljiškoknjižno dovolilo), vpis v zemljiško knjigo (pridobitni način) in razpolagalna sposobnost (pravica razpolaganja) zastavitelja. Hipoteka na podlagi sodne odločbe (t.i. prisilna hipoteka) je urejena v ZIZ in lahko nastane v postopku izvršbe ali pa v postopku zavarovanja. Prisilna hipoteka nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Hipoteka na podlagi zakona (t.i. zakonita hipoteka) pa nastane s trenutkom, ko so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, brez vpisa v zemljiško knjigo. Ta je v našem pravu redka, izmed civilnopravnih predpisov jo določata SPZ in ZD. Osrednje upravičenje hipotekarnega upnika je poplačilno upravičenje, ki se lahko uveljavi proti vsakokratnemu lastniku nepremičnine. Odgovornost le-tega pa je omejena do višine kupnine, dosežene pri uveljavitvi hipoteke. Hipotekarni upnik ima pravico do poplačila iz hipoteke, če zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana. Uveljavitev poplačilnega upravičenja se opravi tako, da hipotekarni upnik proda hipotekarno zavarovano nepremičnino ter iz kupnine, dosežene s prodajo, poplača hipotekarno zavarovane terjatve. Postopek uveljavljanja hipoteke se razlikuje, če gre za pogodbeno hipoteko, kjer mora hipotekarni upnik najprej pridobiti izvršilni naslov- s hipotekarno tožbo zahtevati, da se zastavljena nepremičnina proda, ali če gre za notarsko hipoteko, kjer ima hipotekarni upnik že izvršilni naslov ter lahko vloži izvršilni predlog neposredno na sodišče. Pri tem ločimo tudi dva načina uveljavitve hipoteke, sodno (hipotekarni upnik mora predlagati izvršbo na nepremičnino za izterjavo hipotekarno zavarovane terjatve) in zunajsodno (v postopku notarske prodaje). Uveljavitev hipoteke povzroči določene pravne posledice. Na podlagi prisilne prodaje pridobi kupec lastninsko pravico, s tem pa preneha lastninska pravica zastavitelja. Hipoteka s prisilno prodajo preneha, uveljavitev hipoteke pa učinkuje tudi na pozneje pridobljene izvedene pravice (izjema velja za stvarne služnosti). Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, pri čemer razlikujemo med prenehanjem v formalnem smislu in v materialnem smislu. Hipoteka preneha v formalnem smislu z izbrisom iz zemljiške knjige, v materialnem smislu pa hipoteka preneha že z izpolnitvijo pogojev za izbris iz zemljiške knjige.
Ključne besede: hipoteka, nastanek hipoteke, uveljavitev hipoteke, poplačilo hipoteke, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, zastavitelj, prenehanje hipoteke
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 2743; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (717,06 KB)

9.
Stavbna pravica v slovenskem in avstrijskem pravu
Mateja Majal, 2017, diplomsko delo

Opis: Stavbna pravica je vstopila v naš pravni red leta 2003 z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika. Je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Nastane na podlagi pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, izdaje zemljiškoknjižnega dovolila in vpisa v zemljiško knjigo. Ker stavbna pravica omogoča različen pravni režim zemljišča in objekta, predstavlja izjemo od temeljnega načela povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit). Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. Najprej je predstavljena ureditev v rimskem pravu, nato ureditev v slovenskem in v tretjem delu ureditev v avstrijskem pravu. V prvem delu bo na kratko predstavljena ureditev instituta stavbne pravice v rimskem pravu. V drugem delu bo obravnavana ureditev v slovenskem pravu. Najprej bo predstavljeno načelo specialnosti, nato načelo povezanosti zemljišča in objekta. V nadaljevanju bodo predstavljene splošne značilnosti stavbne pravice, njen nastanek, pravice in obveznosti strank, razpolaganje s stavbno pravico, njeno prenehanje in opis stavbne pravice kot posebne pravice uporabe javnega dobra. V zadnjem delu bo obravnavana ureditev v avstrijskem pravu, po enakem ključu kot ureditev v slovenskem. Torej nastanek, pravice in obveznosti strank, razpolaganje in prenehanje stavbne pravice. V zaključku bodo povzete bistvene razlike v ureditvah obeh pravnih sistemov.
Ključne besede: Stvarno pravo, stavbna pravica, superficies solo cedit, zemljišče, zgradba, nastanek stavbne pravice, prenehanje stavbne pravice.
Objavljeno v DKUM: 16.08.2017; Ogledov: 1309; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (610,36 KB)

10.
Plesi v krogu
Martina Štih, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je na podlagi pregleda domače in tuje strokovne literature o plesni umetnosti raziskati izvor plesa in njegov razvoj od prazgodovine do danes. V nalogi nas zanimajo vplivi plesne terapije na posameznika in še posebej slovenski ljudski plesi v krogu. Prav tako smo opravili empirično raziskavo o plesih v krogu. Z raziskavo smo raziskali vpliv Bachovih cvetnih plesov in plesov za naravo na sodelujoče. Prejeli smo štirinajst izpolnjenih vprašalnikov, na osnovi pridobljenih podatkov smo opravili osnovno statistično analizo. Ugotovili smo, da Bachovi cvetni plesi med vsemi obravnavanimi plesi v krogu najblagodejneje vplivajo na telo in duha, zato naj bi jim namenili večjo pozornost in zanimanje v glasbenopedagoški praksi.
Ključne besede: Zgodovina, nastanek plesa, plesi v krogu, plesna terapija, slovenski ljudski plesi
Objavljeno v DKUM: 06.06.2017; Ogledov: 1969; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (283,60 KB)

Iskanje izvedeno v 1.54 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici