| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
DRUŽBA ZAPRTIH IN DRUŽBENO VZDUŠJE V NJEJ
Tomaž Dobnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Družba na storilce kaznivih dejanj, čim so za zapahi, hitro pozabi. Tudi tisti, ki so v času svojih dejanj izgledali, kot da so stopili iz samega pekla, hitro postanejo včerajšnja novica ali še bolj žalostno, dobijo mesto na kakšni kratki majici. Toda zapor ni Had, skozi katerega bi tekla reka pozabe, ampak je ponavadi le začasna postaja za večino obsojencev. Le-ti se na specifično situacijo prilagodijo v skladu s svojimi osebnostnimi lastnostmi in sebi lastnim vedenjem. Toda skoraj vsakega od njih zaobjamejo (ali vsaj oplazijo) lovke nove družbe, družbe, ki se ustvari izza zidov zapora — tj. družbe zaprtih. Pričujoče delo se ukvarja s pregledom nekaterih temeljnih kriminoloških študij s področja družbe zaprtih ter njeno kratko analizo. Analiza je sestavljena iz dveh segmentov, ki sta soodvisna in primerljiva z zgradbo, v kateri ta družba funkcionira. Trhli temelji zgradbe so lahko v viharnih razmerah (npr. potresu) razlog, da se zapor poruši. Prav tako so lahko slabi temelji (in posledično slabo vzdušje) razlog, da v družbi zaprtih poči. Prvi segment analize družbe zaprtih je tako posvečen temeljem te družbe (nastanku, funkciji, problemom, strukturi), katerih posledica je drugi segment, tj. družbeno vzdušje, ki se seveda razlikuje od zavoda do zavoda. Tako kot mora gradbenik precizno načrtovati gradnjo zgradbe, mora tudi osebje zapora in stroka načrtovati upravljanje z njim in družbo, ki živi v njem. Koliko si lahko pri tem pomaga s kriminološkimi študijami in poznavanjem družbe zaprtih, se sprašujem v tem delu. V diplomskem delu je analiziran tudi vprašalnik družbenega vzdušja med zaprtimi osebami, izveden v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, ki kaže na primerljivost vzdušja s tistim v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob ter kratko razmišljanje o večni dilemi sodobne penologije, ki ostaja zvesta svojemu nazivu. Prav ta dilema oz. namen zaporne kazni predstavlja streho zgoraj omenjene zgradbe, ki pa ima lahko precej različno kritino (od prevzgoje do povsem neprepustnega, strogega nadzorstva).
Ključne besede: - družba zaprtih, - specifični sistem, - nastanek, - funkcija, - problemi, - struktura, - družbeno vzdušje, - vprašalnik, - dilema.
Objavljeno: 25.11.2010; Ogledov: 1694; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (598,13 KB)

2.
ETIČNO ODLOČANJE MANAGERJEV
Melita Merlak, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju sem zaobjela temo, ki je trenutno zelo aktualna. Odločanje managerjev je v zadnjih letih postavljeno pod drobnogled, saj podjetja po dolgoletnem uspešnem poslovanju sedaj zapirajo svoja vrata. Seveda je na propadanje podjetij delovala tudi globalna gospodarska kriza, ampak vzroki za propad se kažejo drugje. Podjetja, ki so mnoga leta delovala dobro, z uspešnim managementom so tudi globalno gospodarsko krizo uspešno prekrmarila. Za nekatera podjetja, ki jih omenjamo v diplomskem seminarju pa je gospodarska kriza pokazala na pomanjkljivosti, ki so se dogajala v podjetju že vrsto let, a so ostale zakrite. Ključni raziskovalni vprašanji na kateri smo skušali skozi diplomski seminar odgovoriti je ali je etika prisotna pri odločanju managerjev in ali so managerji naklonjeni etiki pri odločanju ali pa etiko v vsakdanjem odločanjem preprosto postavijo raje na stran. Mnoga podjetja, ki se v zadnjem času pojavljajo v medijih kažejo zelo slabo sliko etičnega odločanja pri nas. Ne smemo pa pozabiti na to, da se v slovenskem prostoru nahajajo tudi dobra podjetja z etično nespornimi odločitvami. Diplomski seminar je sestavljen iz teoretičnega dela, kjer se spoznamo z etiko, etičnim odločanjem managerjev ter izboljšavo etičnosti. Empiričen del diplomskega seminarja pa je sestavljen iz etičnega odločanja slovenskih managerjev, kjer smo obravnavali Hildo Tovšak, Bineta Kordeža ter Ivana Zidarja. Zastavila sem si tri trditve, ki jih bom tekom diplomskega seminarja poskušala dokazati:  Managerji se morajo etično odločati, saj se drugače kmalu pokažejo posledice njihovih odločitev.  Managerji se morajo vsakodnevno spopadati z etičnimi dilemami.  Etičnosti se ne da naučiti. Ali smo etični ali pa ne. V diplomskem seminarju smo se osredotočili le na odločanje managerjev, ne pa tudi na ostale funkcije. Za navedene managerje smo se odločili zato, da prikažemo kaj so ljudje pripravljeni storiti za boljši položaj ali boljše finančno stanje. Iz zbranega gradiva, časopisov, oddaj ipd., smo poskušali izluščiti etično sporna ravnanja managerjev. Seveda za vso navedeno etično sporno ravnanje nimamo dokazov, saj nismo dostopali do dokumentov podjetij, bank in sodišč. Na voljo smo imel le tisto kar se pojavlja v medijih.
Ključne besede: Ključne besede: etika, etično odločanje, odločitev, manager, etična dilema, etični kodeksi, .
Objavljeno: 21.11.2011; Ogledov: 2389; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (920,49 KB)

3.
Evolucijska teorija iger kot spinski sistem
Aleksandra Murks Bašič, 2012, doktorska disertacija

Opis: Očitno je, da se naše podnebje spreminja in s tem ustvarja globalni problem, s katerim se moramo spopasti na mednarodni ravni. Podnebne spremembe so zato obravnavane kot primer največje socialne dileme, s katero se človeštvo sooča. Zakaj? Učinki podnebnih sprememb niso enakomerno razporejeni po celem svetu. Rezultat je klasičen problem, ki se ustvari kadar imamo opravka z javnimi dobrinami. Globalno-podnebni problem lahko uspešno rešimo samo na način, ki bo zagotovil mednarodno koordinacijo skupnih aktivnosti, kjer bodo sodelovale vse države sveta. Stroški posamezne države se lahko kaj hitro izračunajo, medtem ko bodo koristi porazdeljene med vse "igralce", neodvisno od njihovih dejanskih prispevkov k trajnostnemu razvoju. Evolucijska teorija iger je eno izmed najprimernejših teoretičnih orodij za preučevanje izzivov na področju podnebnih sprememb, s pomočjo katere bomo definirali glavne kriterije za evolucijo uspešnega sodelovanja. Svet je spoznal, da obvladovanje podnebnih sprememb povzroča stroške in zato bo nagnjenost k onesnaževanju vedno prisotna. Zato se vprašamo, ali lahko stohastični vplivi, kompleksne interakcijske mreže in koevolucija v podnebni igri zvišajo verjetnost prevzema čistejše strategije? Uporabljene so metode statistične fizike, Monte Carlo simulacije in igra zapornikove dileme z namenom podati nove odgovore na vprašanje kako rešiti naše podnebje in zaustaviti globalno segrevanje. Zapornikova dilema je še posebej primerna, saj proučuje evolucijo sodelovanja med sebičnimi posamezniki, kjer je kooperacija vprašljiva zaradi mamljivosti izbire strategije defekcije, hkrati pa lahko dilemo obravnavamo kot spinski sistem, in na ta način vpeljemo fizikalni pristop obravnave podnebnega problema.
Ključne besede: evolucijske igre, časovne serije, kompleksne mreže, algoritem vidljivosti, koevolucija, podnebne spremembe, zapornikova dilema, evolucija kooperacije, stohastičnost, tragedija javnih dobrin
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 3229; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (4,63 MB)

4.
PRAVNI IN ETIČNI VIDIKI NUJNE MEDICINSKE POMOČI
Dorijan Zabukovšek, 2013, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. V magistrskem delu smo predstavili vse pravne in etične osnove za izvajanje službe nujne medicinske pomoči. Prav tako smo predstavili najpogostejša pravna in etična vprašanja, s katerimi se soočajo zdravstveni delavci (reševalci) pri svojem delu, ter mnenje zdravstvenih delavcev v nujni medicinski pomoči o posameznih etičnih dilemah. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja, in sicer delno strukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 20 vprašanj. V raziskavo je bilo vključenih 80 zaposlenih (zdravniki, diplomirani zdravstveniki, zdravstveni tehniki) s treh reševalnih postaj nujne medicinske pomoči. Rezultati raziskave so obdelani s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Office Excel 2010 ter IBM SPSS Statistics 20. Rezultati raziskave. Zdravstveni delavci (reševalci) niso dovolj osveščeni (46 %) o pravnih in etičnih dilemah nujne medicinske pomoči in so le delno (62 %) seznanjeni s kazenskopravno zakonodajo s področja nujne medicinske pomoči. Zdravstveni delavci (reševalci) se pogosto ne vprašajo, ali so določeno intervencijo pri pacientu izvedli v skladu z etičnimi in pravnimi pravili (46 %). Zdravstveni delavci (reševalci) tudi ne bi pristopili (45 %) k oživljanju pacienta, ki je pred tem jasno pisno izrazil, da ne želi biti oživljan. Sklep. Iz raziskave je razvidno, da imajo reševalci premalo znanja s področja pravnih in etičnih vprašanj. Pogosta vprašanja se jim porajajo predvsem pri oskrbi alkoholiziranega pacienta oz. pacienta pod vplivom psihoaktivnih substanc, ki je agresiven, ter pri pacientih, ki odklanjajo potrebno pomoč. Z uvedbo smernic pri različnih obravnavah pacientov bi se lahko izognili marsikateri dilemi. Ta problematika se ne more rešiti kmalu, zato bo potrebno veliko več formalnega izobraževanja, kot ga je sedaj na voljo, in več osveščanja zdravstvenih delavcev
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, zakon, etika, dilema, kodeks, reševalci
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1437; Prenosov: 487
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

5.
Svoboda odločanja o cepljenju
Sanja Nakić, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali temo z naslovom Svoboda odločanja o cepljenju. Glavni namen diplomskega dela je bil predstaviti cepljenje ter njegovo vlogo in pomen za posameznika in skupnost ter proučiti možnosti svobodnega odločanja o cepljenju in utemeljiti, ali je racionalno dopustiti to možnost. Metodi, ki smo ju uporabili pri pisanju naloge, sta deskriptivna ali opisna metoda ter analiza podatkov. Predstavili smo bolezni, proti katerim cepimo v Republiki Sloveniji, cepljenje in njegov pomen ter cepiva in njihovo varnost. Izpostavili smo etične dileme povezane s cepljenjem in varnostjo le tega ter proučili in analizirali možnosti svobodnega odločanja o cepljenju. V diplomskem delu smo raziskali dobre in slabe strani svobodnega odločanja o cepljenju ter samo možnost o svobodnem cepljenju. V sklopu diskusije smo ugotovili več dobrih in slabih strani svobodnega odločanja o cepljenju, med katerimi bi bilo potrebno postaviti črto, ki bi eno in drugo stran uravnotežilo. Na koncu diplomskega dela se nam je odprlo veliko nerazrešenih, novih vprašanj povezanih z dopustitvijo možnosti svobodnega cepljenja, ki bi lahko mnogo vplivala na razrešitev te dileme.
Ključne besede: Etika, cepiva, dilema, pravica, bolezen.
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1192; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (545,68 KB)

6.
PRAVNE DILEME V PRVI POMOČI MED LAIČNO POPULACIJO
Selimir Ćopić, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. V magistrskem delu smo predstavili pravne osnove za izvajanje prve pomoči, najpogostejša pravna vprašanja, s katerimi se soočajo laiki v vsakdanjem življenju, in primere iz sodne prakse na tem področju. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, za zbiranje podatkov pa anketni vprašalnik s 23 vprašanji odprtega in zaprtega tipa. V raziskavo smo vključili 100 naključno izbranih polnoletnih dijakov in drugih udeležencev tečajev prve pomoči v celjski občini. Rezultate raziskave smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2013 in Microsoft Office Excel 2013 ter IBM SPSS Statistics 22. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da je manj kot 40 % laikov v prvi pomoči seznanjenih z zakonodajo na področju prve pomoči in da se laiki pogosto vprašajo, ali bi nudili prvo pomoč v skladu s svojimi dolžnostmi oziroma pravili, ki jih določajo zakoni, ter da pomislijo na lastno varnost. Rezultati so pokazali tudi, da bi kar 67 % anketirancev nudilo prvo pomoč ne glede na druge ljudi v bližini in da znanje o nudenju prve pomoči bistveno vpliva na odločitev laikov v prvi pomoči o njenem izvajanju. Sklep. Poškodovanec oz. nenadno oboleli potrebuje strokovno pravilno pomoč, ki mora biti nudena takoj. Ob njem je takrat največkrat prvi ravno laik, od katerega je odvisno preživetje poškodovanca/nenadno obolelega oziroma njegovo okrevanje. K izboljšanju stanja med laičnim prebivalstvom lahko pripomoreta le boljše znanje in večja osveščenost prebivalstva o pomembnosti takojšnje in pravilne prve pomoči. Marsikatero dilemo med laiki bi lahko rešili z bolj pogostim obveznim izobraževanjem oziroma obnavljanjem znanja, ne samo teoretično, ampak tudi s praktičnimi prikazi primerov oziroma situacij, v katerih se lahko znajde laik.
Ključne besede: Prva pomoč, laiki, dilema, zakon.
Objavljeno: 21.05.2015; Ogledov: 1393; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

7.
8.
9.
UČINKOVITEJŠE NAČRTOVANJE PROJEKTOV OBNOVE ZGODOVINSKIH OBJEKTOV Z INTEGRACIJO TEHNOLOGIJ ZA UPRAVLJANJE ZNANJA
Daniela Dvornik Perhavec, 2016, doktorska disertacija

Opis: Prenova zgodovinskih objektov gradbenim inženirjem ne predstavlja posebnega zadovoljstva in izziva. Morda je razlog v tem, da za načrtovanje projektov obnove ni zadostne podpore s strani investitorjev. Raziskovanje zgodovinskih objektov zahteva čas in finančna sredstva. Projekt obnove je za razliko od novogradenj drugačen in temelji na vhodnih podatkih kot posledici rezultatov raziskovanja obstoječih objektov. Če vhodni podatki niso točni, se raziskovanje objekta prenese v fazo izvedbe, kar investitorju povzroči tveganje, izvajalcu pa motnje v projektu obnove. Projekt prenove se običajno prične z raziskovanjem obstoječega objekta in z iskanjem arhivskega gradiva. Težava nastopi, če arhivskih podatkov ni. Ključno vprašanje, ki pri tem nastopi je, kako iz razpoložljivih virov in podatkov, ki so za zgodovinske objekte na voljo, napovedati karakteristike objektov, za katere razpoložljivih virov ni. Na podlagi analize literature, gradbene zakonodaje in načrtov za zgodovinske objekte smo izdelali relacijske baze na podlagi katerih smo želeli izdelati napovedni model za naključne objekte. Rezultati za napoved so bili zadovoljivi, zato smo izdelali še ustrezne ontologije ter s pomočjo metod umetne inteligence, natančneje z odločitvenimi drevesi, pridobili novo znanje o karakteristikah zgodovinskih objektov. Proučili smo tudi zunanje udeležence. Na podlagi teorije iger smo utemeljili kateri parametri so ključni za uspešno podporo projektu prenove. V doktorski nalogi predstavljen model za učinkovitejše načrtovanje projektov obnove zgodovinskih objektov s pomočjo uporabe tehnologij za upravljanje znanja predstavlja nov pristop v procesu projektov prenove objektov. Z uspešnim razvojem ontologij bomo s pomočjo pridobivanja znanja iz podatkov ter podatkovnega rudarjenja lahko zagotovili boljšo podporo tistim, ki tovrstno znanje potrebujejo.
Ključne besede: projekti obnove, zgodovinski objekti, sistemi, podatkovne baze, ontologije, odločitvena drevesa, podatkovno rudarjenje, umetna inteligenca, teorija iger, zapornikova dilema, model za učinkovitejše načrtovanje, tehnologije upravljanja znanja
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 1073; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (17,57 MB)

10.
Dejavniki in posledice izgorevanja medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege: podrobnejši pogled na etično sprejemanje odločitev
Katjuša Rajovec, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Tempo današnjega časa, vse večja pričakovanja posameznika, notranje neravnovesje in drugi dejavniki lahko hitro sprožijo sindrom izgorelosti. Največkrat glavni krivec za nastalo situacijo postane stres. Izgorelost pa je pojem veliko večjih razsežnosti, ki sčasoma popolnoma ohromi našo osebnostno rast. Celoten proces se ne odvija samo na delovnem področju, ampak tudi na preostalih osebnostnih področjih. Izgorevanje ni samo problem ljudi, ampak tudi družbenega okolja, v katerem so zaposleni. Bolezen ima težke in dolgotrajne posledice, zato sta pomembna pravočasno ukrepanje in hitra prepoznava znakov. Izgorelost med zdravstvenimi delavci ne vpliva samo na področja, povezana s posameznikom, ampak ima pomemben vpliv tudi na odločanje in odzivanje posameznika ob pojavu etičnih dilem. Ob prisotnosti znakov izgorelosti lahko posameznik deluje v škodo pacientovemu zdravju, zmožnost sprejemanja odločitev, zlasti v situacijah, v katerih je prisotna etična dilema, pa je omejena. V magistrskem delu smo na vzorcu 41 ljudi ugotavljali dejavnike, povezane z izgorelostjo, in posledice izgorelosti. Med preučevane spremenljivke smo zajeli stresorje pri delu (tj. mogoč dejavnik), konflikt med delom in družino (tj. mogoč dejavnik), delovno zadovoljstvo (tj. mogoča posledica), telesno in duševno zdravje (tj. posledica). Dodatno smo sestavili tudi vrsto vprašanj za preverjanje etičnega sprejemanja odločitev in si ogledali, ali stopnja izgorelosti določa sprejemanje odločitev. Rezultati so pokazali pričakovano smer povezanosti med izgorelostjo ter preučevanimi dejavniki in posledicami. Analiza odgovorov v povezavi z etičnim sprejemanjem odločitev ni pokazala nikakršnih povednih rezultatov. Pridobljeni rezultati imajo nekatere pomembne implikacije za delo na področju zdravstvene nege.
Ključne besede: izgorelost, stres, etična dilema, odločanje, zdravstveni delavci
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 793; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici