1. Procesi profesionalizacije na področju zaščite, reševanja in pomoči v SlovenijiMarjan Malešič, Julij Jeraj, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Namen članka je predstaviti dejavnike, ki vplivajo na stopnjo profesionalnosti področja zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji. Proces profesionalizacije razumemo v strukturnem in funkcionalnem smislu. Metode: Pri proučevanju smo uporabili metodo analize vsebine normativnih dokumentov, programov izobraževanja in usposabljanja ter publikacij, ki jih izdajajo ustanove sistema ter raziskovalni inštituti. Analizirali smo podatke Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) o strukturi zaposlenih na obravnavanem področju ter njihovem izobraževanju in usposabljanju. Nestrukturiran intervju smo izvedli s tremi predstavniki URSZR in dvema predstavnikoma gasilske organizacije. S sekundarno analizo javnomnenjskih podatkov in njihovo interpretacijo smo predstavili odnos javnosti do sistema varstva pred nesrečami in njegovih posameznih akterjev. Ugotovitve: Z raziskavo smo ugotovili, da področje zaščite, reševanja in pomoči ni v celoti profesionalizirano niti v strukturnem niti v funkcionalnem pogledu. Popolna strukturna profesionalnost ni smotrn cilj, saj sistem v veliki meri temelji na visoko razvitem prostovoljstvu, ki je potrebno za spoprijemanje sistema z nesrečami. Temu navkljub bi bilo treba poklicne strukture okrepiti, vsaj primerljivo z ravnjo izpred dveh desetletij in več oziroma glede na njihove obstoječe sistemizacije delovnih mest. K povečanju stopnje funkcionalne profesionalnosti bi prispevala uporaba vseh obstoječih možnosti izobraževanja in usposabljanja ter oblikovanje specialističnih programov na področju zaščite, reševanja in pomoči. Oblikovanje enotnega profesionalnega združenja bi prispevalo k poenotenju standardov na področju izobraževanja in usposabljanja ter k oblikovanju skupnega etičnega kodeksa. Omejitve: Avtorja članka v analizo nista mogla vključiti vseh struktur, ki delujejo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, temveč sta se osredotočila zgolj na ključne akterje s področja zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči. Praktična uporabnost: Praktična uporabnost analize je v pričakovanju, da bi uresničenje vseh predlogov, ki izhajajo iz ugotovitev, omogočilo uspešnejše spoprijemanje z izzivi na področju odziva na nesreče in še povečalo ugled sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v javnosti. Izvirnost: Članek je izviren, vendar temelji na citirani literaturi, virih in podatkih.
Ključne besede: profesionalizacija, zaščita, reševanje in pomoč, Civilna zaščita, gasilci, izobraževanje in usposabljanje, etika, javno mnenje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 16.05.2020; Ogledov: 1047; Prenosov: 97
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Delovanje sistema zaščite in reševanja (ZiR) v občini Vrhnika s poudarkom na delovanju operativnih gasilskih enotBenjamin Svenšek, 2019, diplomsko delo Opis: V tej diplomski nalogi se bomo spoznali z organizacijo in delovanjem sistema Zaščite in reševanja v občini Vrhnika in z organiziranim delovanjem prostovoljnih gasilskih enot. Analizirali bomo sedanje stanje usposobljenosti in opremljenosti prostovoljnih gasilskih enot. Na podlagi opravljenega intervjuja in zbranih podatkov, bomo predlagali najbolj optimalno rešitev enakomernega razvoja in delovanja vseh prostovoljnih gasilskih enot v občini Vrhnika v naslednjem obdobju, pet do deset let. Zelo pomembno je tudi sodelovanje s sosednjimi gasilskimi enotami v občini Vrhnika in v sosednjih občinah, predvsem na mejnem področju.
Ključne besede: - sistem zaščite in reševanja (ZiR), - gasilska zveza Vrhnika (GZV), - občinsko gasilsko poveljstvo Vrhnika (OGP Vrhnika), - civilna zaščita (CZ), - prostovoljno gasilsko društvo (PGD).
Objavljeno v DKUM: 09.03.2020; Ogledov: 1472; Prenosov: 195
 Celotno besedilo (916,77 KB) |
3. Varnostni vidik načrta zaščite in reševanja v podjetju "A" z oceno tveganja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnja Pivec, 2018, diplomsko delo Opis: Okolje v katerem živimo in delujejo podjetja postaja vse bolj kompleksno in posledično onesnaženo ter nevarno. Zato tudi ne preseneča, da različne interesne skupine, kot so država, lokalne skupnosti in družbena iniciativa, od podjetij zahtevajo družbeno odgovorno ravnanje. Za industrijska podjetja, ki jih uvrščamo pod obrate večjega tveganja, pri nesrečah z nevarnimi kemikalijami v okolju država določa zakonsko podlago primernega preprečevanja in reševanja možnih kriznih situacij. Zaradi navedenega imajo industrijska podjetja praviloma vzpostavljeno oceno tveganja, v kateri imajo opredeljene možne dejavnike tveganja, ki jih lahko privedejo do krizne situacije. S pomočjo ocene tveganja proučijo kakšni krizni dogodki se lahko pripetijo, kolikšna je verjetnost, da bi prišlo do nesreče ter kakšno škodo lahko povzročijo. Na podlagi ocene dejavnikov tveganja podjetja oblikujejo ustrezen načrt zaščite in reševanja. V tem načrtu določijo postopke in metode za preprečitev morebitnih nesreč oziroma zmanjšanje nastalih posledic in zagotovitev osnovnih pogojev za življenje. Da lahko podjetje “A” vzpostavi uspešno zaščito potrebuje kvalificirano podjetje, ki se spozna na reševanje kriznih situacij. Pri tem mora podjetje “B” zagotoviti uspešna redna in kvalitetna usposabljanja. Ugotovili smo, da je potrebno vložiti veliko časa v zaščito in raziskovanje nevarnih komponent, katera uporabljajo v podjetju, saj predstavljajo resno grožnjo okolju ter nevarnost za ljudi in objekte.
Ključne besede: diplomske naloge, načrt zaščite in reševanja, ocena tveganja, industrijsko podjetje, poklicni gasilci, civilna zaščita
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1278; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,04 MB) |
4. Logistična podpora slovenskega obrambnega sistema v več istočasnih kriznih dogodkihErvin Hatunić, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Logistika obrambnega sistema RS se je do sedaj srečevala z izzivi zagotavljanja logistične podpore ob posameznih naravnih nesrečah ali kriznih dogodkih in lahko rečemo, da jih je dokaj uspešno obvladovala. Civilna zaščita in Slovenska vojska sta v sodelovanju z drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami uspešno izvajali svoje naloge pri posamičnih dogodkih (poplave, žled, migranti). Spričo zmanjševanja virov za njuno delovanje, predvsem se to zmanjševanje pozna v Slovenski vojski, se sprašujemo, kako bi se odzvali v primeru, da se dogodki zgodijo istočasno. Ali bi lahko zagotovili potrebno logistično podporo v primeru, da istočasno imamo žled v notranjosti države in migrante na meji. To vprašanje smo uporabili kot izhodišče za izdelavo naloge in skozi samo nalogo poiskali odgovore ter predlagali rešitve.
Ključne besede: Slovenska vojska, Civilna zaščita, žled, migranti, kriza.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 1243; Prenosov: 152
Celotno besedilo (2,48 MB) |
5. Vloga Slovenske vojske in Civilne zaščite v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečamiŠpela Gobec, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Dandanes želi človek držati vse niti v svojih rokah, vendar pa mu narava tega ne dopušča, saj deluje po lastnih načelih, ki jih ljudje (še) nismo sposobni v celoti razvozlati. Ekstremni vremenski pojavi in s tem povezane naravne (in druge) nesreče nas vedno znova presenetijo. Glede na to, da jih ne moremo napovedati, se je na tem mestu smiselno vprašati, kako se na nesreče čim bolje pripraviti in kako v primeru le-teh ukrepati, da bodo njihove posledice čim manjše.
V magistrskem delu smo tako s teoretičnega kot tudi praktičnega vidika raziskali, kakšna je vloga Slovenske vojske in Civilne zaščite v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V prvem delu naloge smo v sklopu teoretičnih osnov predstavili nacionalno varnost Republike Slovenije, sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vpetost Slovenske vojske in Civilne zaščite v ta sistem, proučili smo zakonodajo obravnavanega področja ... V empiričnem delu pa smo predstavili primer sodelovanja SV in CZ v naravni nesreči ŽLED 2014. Osredotočili smo se na žled v Zgornji Savinjski dolini in s pomočjo intervjujev sodelujočih pri odpravi posledic nesreče prikazali delovanje in sodelovanje SV in CZ na konkretnem primeru. V zadnjem delu naloge smo opozorili na nekatere pomanjkljivosti in predlagali rešitve za boljše sodelovanje v prihodnosti.
Ključne besede: Civilna zaščita, naravne nesreče, Slovenska vojska, Zgornja Savinjska dolina, žled
Objavljeno v DKUM: 24.01.2017; Ogledov: 2036; Prenosov: 365
Celotno besedilo (1,09 MB) |
6. Varnostna vprašanja in vloga policije ter ostalih služb v begunski krizi : diplomsko delo univerzitetnega študijaPatricija Usnik, 2016, diplomsko delo Opis: Migracije so del zgodovine in našega vsakdana, v zadnjih dveh letih pa tudi eden izmed bolj perečih problemov na evropskih tleh. Begunska kriza je odprla veliko varnostnih vprašanj in vprašanj o pripravljenosti policije in ostalih služb, katerih namen je varovanje države ter državljanov. Čeprav so vzroki za migracije pogosto podobni ali celo enaki, kot so bili v preteklosti, je mišljenje ljudi o migracijah ne glede na vzrok, zaradi katerega je nekdo zbežal iz matične države, povsem drugačno. Veliko vlogo pri tem ima predvsem varnost posameznika kot tudi sodržavljanov in integriteta države, ki je v primeru, da čez državo potuje več tisoč ljudi, ogrožena. Za varnost so zato med begunsko krizo skrbeli policisti s pomočjo tujih okrepitev, pridružila pa se jim je tudi vojska in ostale organizacije ter prostovoljci. Skupaj so skrbeli za to, da varnost države in državljanov ne bi bila ogrožena, hkrati pa tudi za usmerjanje prebežnikov in za čim bolj miren tranzit vseh tujcev, ki so želeli zapustiti Slovenijo. Slovenija kot tranzitna država v času krize ni doživela večjih pretresov, sama varnost pa ni bila neposredno ogrožena. Državljani kot del te krize posebne ogroženosti nismo občutili, vsaj ne na območjih, ki niso na poti beguncev.
Ključne besede: migracije, migranti, begunci, begunska kriza, varnost, varnostna vprašanja, migracijska politika, policija, policijsko delo, civilna zaščita, vojska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 2098; Prenosov: 258
Celotno besedilo (388,67 KB) |
7. Žled 2014 v občini Loška dolina in oskrba gospodinjstev z električno energijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloKatja Tavzelj, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo preučevali, kot posledico žledoloma, popoln električni mrk v 1302 gospodinjstvih, oziroma reševanje nastale situacije v občini Loška dolina.
Vsebino diplomskega dela bomo razdelili na teoretični in empirični del.
V prvem oziroma teoretičnem delu bomo z namenom lažjega razumevanja diplomskega dela opredelili osnovne pojme. Z namenom lažje umestitve problema v širši koncept bomo naredili deskriptivni pregled ter analizo primarnih in potencialno sekundarnih virov, tako slovenskih kot tujih. Istočasno bomo v tem sklopu predstavili vrste nesreč in potencialnih groženj državi, obstoječo zakonodajo na tem področju, teorijo nacionalne varnosti ter obči načrt kriznega reševanja ob naravnih nesrečah. Predstavili bomo tudi organizacijo in delovanje Civilne zaščite, Slovenskega gasilstva ter Slovenske vojske, saj so v tovrstnih situacijah prisotne in zadolžene za reševanje, prav tako bomo predstavili občino in njeno delovanje.
Pri pripravi empiričnega dela bomo uporabili ne eksperimentalno raziskovanje, metoda dela bo terenska študija. S pomočjo lastnih izkušenj, usmerjenih intervjujev predstavnikov različnih služb, ki so sodelovale pri sanaciji, bomo preverili hipoteze in na podlagi skupnih ugotovitev oblikovali povzetek ter predloge za izboljšavo sodelovanja in reševanja ob morebitni ponovni tovrstni situaciji.
Ključne besede: naravne nesreče, žled, oskrba z električno energijo, krizno reševanje, civilna zaščita, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2016; Ogledov: 1596; Prenosov: 162
Celotno besedilo (263,31 KB) |
8. Vpliv naravnih katastrof na logistične procese v cestnem prometuMateja Adamič, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Naravna nesreča je pojav, ki ga je težko predvidevati, vendar lahko v
današnjem času s pomočjo informacijske tehnologije nekatere dogodke, lažje napovemo in se nanje tudi lažje pripravimo. Ko pride do naravnih nesreč, šele spoznamo, kako smo ob njihovih posledicah ranljivi. Pogosto je ohromljena oskrba z naravnimi dobrinami, zaprte poti ljudem onemogočijo odhod v službo ipd. Vse to pa posledično ohromi logistične procese. Konec januarja in v začetku februarja 2014 je Slovenijo prizadel močan žled, ki je povzročil ogromno škodo ter nekatere kraje
dobesedno odrezal od sveta. V nalogi je predstavljen primer škode, do katere je prišlo zaradi pojava naravne nesreče, in sicer zdrs tovornega vozila s cestišča. Na podlagi intervjujev smo ugotovili, kako so bili v času žleda aktivne humanitarne organizacije, civilna zaščita, SV ter prevoznik, ki je utrpel škodo zaradi nastanka žleda. Stopnja pripravljenosti Centra za krizno upravljanje se je izkazala za učinkovito, še vedno pa bodo morali pristojni ogromno postoriti na odzivnem času ter logistiki. V ujmi žledolomu,ki je prizadel Slovenijo, se pred zakonodajo postavlja predvsem medsebojna pomoč ljudi in solidarnost, kar je zelo spodbudno.
Ključne besede: naravna nesreča, žled, Slovenska vojska, podnebne spremembe, promet, Civilna zaščita
Objavljeno v DKUM: 04.05.2016; Ogledov: 1721; Prenosov: 233
Celotno besedilo (4,12 MB) |
9. Delovanje sistema za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v primeru žledoloma - študija primera občine Loška dolina 2014 : diplomsko delo univerzitetnega študijaSara Šepec, 2015, diplomsko delo Opis: V začetku februarja 2014 je Slovenijo prizadel obsežen žled. Močno je prizadel tudi občino Loška dolina, kjer je brez električne energije ostalo več tisoč prebivalcev, prišlo je do izpada pitne vode in telefonskega omrežja. Večina cest je bila neprevoznih zaradi podrtega drevja. Zaradi kaotičnih razmer so se gasilci Gasilske zveze Loška dolina in poveljnik Civilne zaščite Loška dolina odločili za vzpostavitev štaba Civilne zaščite Loška dolina, ki je deloval neprekinjeno vse dni intervencije. Štab se je povezal z Regijskim centrom za obveščanje Postojna in sosednjimi štabi Civilne zaščite ter tako pridobival pomoč v obliki agregatov in ostalih potrebščin. Ker je bil sprožen državni načrt v primeru katastrofe večjih razsežnosti, je štab lahko zaprosil za mednarodno pomoč v obliki velikih agregatov, za pomoč gasilcev iz drugih regij in za pomoč Slovenske vojske v obliki moštva, prevoznih sredstev in premične vojaške pralnice. Vsi, ki so sodelovali pri intervenciji, so se trudili ljudem čim bolj olajšati življenje v dneh brez električne energije in jim nudili podporo. S svojim delom so gasilci in gradbena podjetja olajšali delo Elektru Ljubljana in Telekomu Slovenije, da so hitreje popravili svoja omrežja in ponovno vzpostavili električno energijo in telefonsko omrežje. Brez hitrega posredovanja gasilcev, Civilne zaščite, občine, električarjev in drugih, bi se stanje po žledolomu popravljalo dlje časa, razmere bi bile slabše.
Ključne besede: naravne nesreče, žledolom, sistem zaščite in reševanja, civilna zaščita, varnostni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.08.2015; Ogledov: 1514; Prenosov: 220
Celotno besedilo (684,40 KB) |
10. Koncept varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, s študijem primera: urejenost civilne zaščite v gospodarski družbi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAndreja Skarlovnik, 2012, diplomsko delo Opis: Ogroženost povečujeta tako urbanizacija kot tudi industrializacija. Zgoščevaje prebivalstva in industrija povečujeta onesnaževanje okolja in možnost nastanka industrijskih ter drugih civilizacijsko pogojenih nesreč. Krovni zakon, Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, določa temeljne sistemske rešitve ter vzpostavlja razmerje z drugo sistemsko in področno zakonodajo, zlasti glede preventivnih dejavnost. V integralnem varnostnem sistemu gospodarske družbe predstavlja služba za zaščito, reševanje in pomoč – civilna zaščita – enega ključnih varnostnih mehanizmov. Organiziranost civilne zaščite je boljša v organizacijah, v katerih lastniki in vodstvo razumejo pomen varnosti le–te za vsakega posameznika ter celotno organizacijo.
Diplomska naloga obravnava koncept varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter s študijem primera ugotavlja, kako je to področje urejeno v energetski gospodarski družbi. Sestavljata jo teoretični in praktični del.
V teoretičnem delu je s pomočjo pregleda zakonodaje, državnih načrtov zaščite in reševanja, resolucij ter domače in tuje literature, ki obravnava področje zaščite in reševanja, opredeljen temelj vzpostavitve ustrezne organiziranosti civilne zaščite.
V praktičnemu delu je s pomočjo poslovne literature ter analize zbranih podatkov opredeljena organiziranost, vodenje in delovanje civilne zaščite v konkretni gospodarski družbi.
V intervjuju z odgovorno osebo so pridobljena mnenja o razmejitvah nalog med civilno zaščito, varnostno službo ter službo za varnost pred požari. Intervju z vodjem službe za varnost in zaščito v energetski gospodarski družbi je temeljnega pomena za preverjanje uvodoma postavljene predpostavke.
V zaključku so podani predlogi izboljšav, ki se nanašajo na vrzeli in pomanjkljivosti v sistemu zaščite in reševanja.
Ključne besede: nesreče, naravne nesreče, ekološke nesreče, industrijske nesreče, ogroženost, zaščita, reševanje, civilna zaščita, gospodarske družbe, študije primerov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.11.2012; Ogledov: 2518; Prenosov: 281
Celotno besedilo (1,68 MB) |
