| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
REGISTER NEPREMIČNIN V SLOVENIJI
Jasmina Kreča, 2009, diplomsko delo

Opis: Geodetska uprava Republike Slovenije je vzpostavila novo javno zbirko podatkov o nepremičninah na ozemlju Republike Slovenije, ki se imenuje Register nepremičnin. Njegov namen je dopolnitev že obstoječih ter v bodoče zagotovitev popolnih podatkov o dejanskem stanju vseh nepremičnin v Sloveniji. Nadomestil bo tudi klasično izvajanje popisov stavb in stanovanj v letu 2011, finančna sredstva pa se lahko namesto za izvajanje dragih in zahtevnih klasičnih popisov uporabljajo za trajnejšo in večnamensko rešitev. Povezovanje z drugimi evidencami, predvsem s Centralnim registrom prebivalstva, bo omogočalo tudi vpogled v socialno ekonomsko ozadje prebivalstva v povezavi z bivalnimi pogoji. Evidentiranje nepremičnin se bo tako v prihodnje izvajalo v treh nepremičninskih evidencah: v katastru stavb, zemljiškem katastru ter v registru nepremičnin. Lastniki nepremičnin bodo z rednimi vpisi v kataster stavb in zemljiški kataster istočasno posredovali podatke tudi za Register nepremičnin ter si obenem zagotovili podlago za vpis lastništva v zemljiško knjigo. Podatke se bo v Register nepremičnin posredovalo s pomočjo izpolnjenega vprašalnika, ki ga lahko lastniki nepremičnin oddajo ali pošljejo na eno izmed 46-ih geodetskih pisarn. Tudi podatke o obstoječih stavbah in delih stavb, ki iz različnih razlogov niso bili popisani, lahko lastniki nepremičnin vpišejo v Register nepremičnin z izpolnjenim vprašalnikom ali pa izvedejo redni vpis v kataster stavb. Če je nepremičnina vpisana samo v Register nepremičnin ali pa so podatki v tej evidenci drugačni kot v zemljiškem katastru, katastru stavb ali v zemljiški knjigi, je potrebno za varen nakup takšne nepremičnine urediti vpis podatkov v kataster (v geodetski pisarni) in vpis stvarno pravnih pravic (lastništva) v zemljiško knjigo (na okrajnem sodišču). Z rednimi vpisi v kataster stavb in zemljiški kataster lastniki istočasno posredujejo tudi podatke za register nepremičnin in si obenem zagotovijo tudi podlago za vpis lastništva v zemljiško knjigo. Register nepremičnin bo kot nova večnamenska baza podatkov omogočil cenejše resorne in državne statistike. Izvajale se bodo v povezavi s spremembami v drugih javnih evidencah, s terenskimi ogledi, meritvami, aeroposnetki in raznimi strokovnimi geodetskimi podlagami kakor tudi na osnovi podatkov lastnikov in uporabnikov nepremičnin.
Ključne besede: - register nepremičnin, - zemljiški kataster in kataster stavb, - množično vrednotenje nepremičnin, - davek na nepremičnine, - nepremičninski sistem.
Objavljeno: 22.01.2010; Ogledov: 4460; Prenosov: 456 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
MODEL ZDRUŽEVANJA NEPREMIČNINSKIH EVIDENC GEODETSKE UPRAVE
Maja Simon, 2010, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava nepremičninske evidence, katere vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije. Podrobno predstavi zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin in register prostorskih enot. Predstavi definicije nepremičnine in stavbe v skladu z obstoječo zakonodajo. Opiše uporabnost podatkov, ki se vodijo v nepremičninskih evidencah in izpostavi posebnosti, kot je na primer neskladnost drugih zakonov s spremembami v zakonih, ki urejajo vodenje in vzdrževanje podatkov o nepremičninah. Predstavi smernice nepremičninskih evidenc v Evropski uniji in nepremičninske evidence v izbranih državah. V nadaljevanju v treh modelih nakaže možnosti združevanja nepremičninskih evidenc. Na podlagi izvedene analize oceni učinke uvedbe posameznega modela, pogoje za uvedbo in možnosti nadaljnjega razvoja.
Ključne besede: nepremičninske evidence, zemljiški kataster, kataster stavb, register prostorskih enot, združevanje, uporabnost
Objavljeno: 04.05.2010; Ogledov: 2154; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

3.
VPIS ETAŽNE LASTNINE V ZEMLJIŠKO KNJIGO
Nastja Krašovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Etažna lastnina je poseben institut stvarnega prava. Njena posebnost se kaže v tem, da predstavlja lastninsko pravico na posameznem delu stavbe in hkrati solastninsko pravico na skupnih delih stavbe. Etažni lastniki se velikokrat ne zavedajo, da imajo poleg pravic tudi določene obveznosti in da je za mirno notranje sožitje v večstanovanjski stavbi pomembno, da so razmerja med njimi zakonsko urejena. Pomemben element povezan z etažno lastnino je njen vpis v zemljiško knjigo. Zaradi neurejenih razmer iz časov družbene lastnine še danes številna stanovanja niso evidentirana v zemljiški knjigi. Zakonodajalec sicer skuša z različnimi zakonskimi rešitvami to področje čim bolj urediti, vendar mu to še do danes ni popolnoma uspelo. Namen diplomske naloge je predstaviti ureditev etažne lastnine pri nas, torej opisati osnovne pojme povezane z etažno lastnino in vpis le-te v zemljiško knjigo. V diplomski nalogi obravnavam: pojem in pravno ureditev etažne lastnine, odstop etažne lastnine od dveh temeljnih načel stvarnega prava, skupne in posebne dele v etažni lastnini, nastanek, razpolaganje in prenehanje etažne lastnine, postopek vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo, na koncu pa še bistvene značilnosti posameznih zakonov, povezanih s področjem etažne lastnine.
Ključne besede: Etažna lastnina, posamezni deli, skupni deli, razmerja med etažnimi lastniki, vpis stavbe v kataster stavb, zemljiškoknjižni predlog, zemljiška knjiga.
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 5044; Prenosov: 695
.pdf Celotno besedilo (526,97 KB)

4.
VZPOSTAVITEV ETAŽNE LASTNINE V POVEZAVI Z ZAKONOM O EVIDENTIRANJU NEPREMIČNIN (ZEN)
Iza Miložič, 2011, diplomsko delo

Opis: Sistem evidentiranja nepremičnin je ključen za pravno varnost. Urejeno stanje na področju evidentiranja nepremičnim (tako v zemljiški knjigi kot tudi v katastru) je pogoj za varen promet z nepremičninami. Bolj je sistem natančen in celosten, večja je pravna varnost.Pri nas temelji evidentiranje nepremičnin na katastru (zemljiškem katastru in katastru stavb) in zemljiški knjigi. Kataster opisuje dejanske lastnosti nepremičnine, zemljiška knjiga pa je namenjena evidentiranju pravic in pravnih dejstev. Obe evidenci se med seboj dopolnjujeta in skupaj popolnoma opišeta nepremičnino. Namen mojega diplomskega dela je predstaviti bistvene značilnosti instituta etažne lastnine, opisati korake, ki jih je potrebno opravit, da se etažna lastnina vpiše. Poseben poudarek je namenjen upravnemu evidentiranju nepremičnin. Vpis v zemljiško knjigo je predstavljen na kratko zgolj zato, ker je vpis eden izmed pogojev za njen nastanek. Zemljiška knjiga je predstavljena zato, da se poda pregled nepremičninskih evidenc pri nas. Še posebej sem se posvetila katastru stavb in pogojem za vpis v kataster stavb, saj se moja tema — vzpostavitev etažne lastnine v povezavi z Zakonom o evidentiranju nepremičnin - bolj navezuje na kataster stavb in ne toliko na zemljiško knjigo.
Ključne besede: etažna lastnina, posamezen del zgradbe, skupni deli, nepremičninske evidence, zemljiški kataster, kataster stavb, zemljiška knjiga, upravno evidentiranje nepremičnin, vpis v zemljiško knjigo, vpis stavbe v kataster stavb.
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 3280; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (610,83 KB)

5.
STVARNOPRAVNI IN ZEMLJIŠKOKNJIŽNI VIDIKI ETAŽNE LASTNINE
Barbara Legen, 2011, diplomsko delo

Opis: Etažna lastnina je poseben institut stvarnega prava, ki je dokaj zapleten. Etažna lastnina izhaja iz solastnine na nepremičnini. Posebnost instituta se kaže v tem, da predstavlja lastninsko pravico na posameznem delu in hkrati tudi solastninsko pravico na skupnem delu večstanovanjske stavbe. Pri etažni lastnini je poleg oblikovanja le-te pomemben tudi zemljiškoknjižni vidik etažne lastnine in to je vpis v zemljiško knjigo. Če pogledamo v čas družbene lastnine, lahko vidimo, da kot posledica neurejenih razmer na nepremičninskem področju nosimo posledice še danes. Ravno zaradi neurejenosti še danes nekatera stanovanja niso vpisana oziroma evidentirana v zemljiški knjigi. Tako sta oblikovanje etažne lastnine kot vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo zelo pomembna z vidika varnosti pravnega položaja etažnega lastnika in tudi za varnost pravnega prometa z nepremičninami. Etažni lastniki imajo poleg pravic tudi določene obveznosti. Za mirno sožitje med posameznimi etažnimi lastniki v večstanovanjski stavbi je zelo pomembno, da so razmerja med njimi zakonsko urejena. Namen diplomske naloge je predstaviti stvarnopravni in zemljiškoknjižni vidik etažne lastnine, torej s stvarnopravnim vidikom etažno lastnino predstaviti njeno splošno ureditev v Sloveniji. Z zemljiškoknjižnim vidikom pa vpis le-te v zemljiško knjigo in pogoje, ki morajo biti ob tem izpolnjeni. V diplomski nalogi obravnavamo: pojem in njen razvoj, odstop od dveh pomembnih načel stvarnega prava, predmet etažne lastnine, posamezni deli stavbe, skupni deli in posebni skupni deli stavbe v etažni lastnini, nastanek, razpolaganje, razmerja, posebnosti in prenehanje etažne lastnine, zemljiškoknjižni vidiki etažne lastnine, vpis v kataster stavb, vpis v zemljiško knjigo, zemljiškoknjižni predlog, zaznamba, predznamba, vknjižba in na koncu posamezni zakoni, ki prav tako urejajo področje etažne lastnine in njihove posebnosti, ki jih prinašajo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: etažna lastnina, zemljiška knjiga, posamezni deli stavbe, skupni deli stavbe, razmerja med etažnimi lastniki, kataster stavb, akt o oblikovanju etažne lastnine, zemljiškoknjižni predlog.
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 2878; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (401,45 KB)

6.
OBLIKOVANJE IN VPISOVANJE ETAŽNE LASTNINE
Teja Velkavrh, 2014, diplomsko delo

Opis: Etažna lastnina je posebna oblika lastnine oz. poseben institut stvarnega prava. Izhaja iz solastnine na nepremičnini. Posebnost etažne lastnine se kaže v tem, da hkrati predstavlja lastninsko pravico na posameznem delu in tudi solastninsko pravico na skupnem delu večstanovanjske stavbe. Pri etažni lastnini je zelo pomemben vidik oblikovanja lastninske pravice, poleg tega pa tudi zemljiškoknjižni vidik in sicer vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. V preteklosti, predvsem v času družbene lastnine so bile razmere na nepremičninskem področju zelo neurejene. Zakonodajalec je s številnimi spremembami v veliki meri uredil to področje, vendar mu v celoti to še ni uspelo. Namen diplomske naloge je predstaviti etažno lastnino in njeno oblikovanje ter vpisovanje v zemljiško knjigo. Oblikovanje etažne lastnine in vpis v zemljiško knjigo sta zelo pomembna z vidika pravne varnosti. Tukaj mislim predvsem varnosti pravnega položaja etažnega lastnika in pa varnost pravnega prometa z nepremičninami. V diplomski nalogi bom podrobneje predstavila pojem etažne lastnine in ureditev etažne lastnine, hkrati pa se bom skozi razlago dotaknila tudi razvoja instituta etažne lastnine. V diplomskem delu bo poudarek tudi na postopku vpisa etažne lastnine in njenega nastanka, razpolaganju ter prenehanju etažne lastnine.
Ključne besede: Etažna lastnina, zemljiška knjiga, posamezni deli stavbe, skupni deli stavbe, razmerja med etažnimi lastniki, zemljiškoknjižni predlog, kataster stavb, akt o oblikovanju etažne lastnine.
Objavljeno: 09.06.2014; Ogledov: 986; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (583,86 KB)

7.
OBLIKOVANJE ETAŽNE LASTNINE
Nuša Štampalija, 2014, diplomsko delo

Opis: Etažna lastnina je najpomembnejša in najmnožičnejša lastninska oblika. Opredeljena je kot lastninska pravica na posameznem delu zgradbe in solastninska pravica na skupnih delih. Kot lastnina na posameznem delu zgradbe predstavlja izjemo od načela "superficies solo cedit" in načela specialnosti. Da se na zgradbi lahko oblikuje etažna lastnina, mora biti mogoče oblikovati posamezne dele zgradbe kot samostojne funkcionalne celote, primerne za samostojno uporabo. Oblikovanje etažne lastnine kot tako predstavlja razpolagalno upravičene, ki ga ima imetnik lastninske pravice. Stavba, na kateri se bo vzpostavila etažna lastnina, in posamezni del, morajo biti vpisani v kataster stavb, kar je predpogoj za pravno delitev etažne lastnine in njen vpis v zemljiško knjigo. Pravna podlaga oblikovanja etažne lastnine je lahko pravni posel ali sodna odločba sodišča v nepravdnem postopku. Izključni lastnik zgradbe lahko oblikuje etažno lastnino na podlagi enostranskega pravnega posla, solastniki zgradbe vzpostavitev etažne lastnine dosežejo s sporazumom o delitvi. V primeru, da solastniki ne dosežejo soglasja za vzpostavitev etažne lastnine, njihovo voljo za oblikovanje le-te nadomešča sodna odločba, ki je izdana v nepravdnem postopku na predlog enega od solastnikov. Za nastanek etažne lastnine je potreben vpis v zemljiško knjigo, ki ima konstitutivni učinek. Poleg samega postopka oblikovanje etažne lastnine, ki je osrednji del diplomskega dela, sem obravnavala tudi dejansko etažno lastnino. Pod ta pojem štejemo primere etažnih lastnin, oblikovanih pred uveljavitvijo SPZ in še nevpisanih ali nepopolno vpisanih v zemljiškoknjižno evidenco ter neusklajenih z današnjo zakonodajo. Obstoj dejanske etažne lastnine je tudi razlog za neuskalajenost zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. Za sanacijo navedene neusklajenosti je bil sprejet ZVEtL, ki je obravnavan v zadnjem razdelku diplomskega dela.
Ključne besede: Etažna lastnina, SPZ, SZ-1, dejanska etažna lastnina, vpis v kataster stavb, akt oblikovanja etažne lastnine, pogodba o medsebojnih razmerjih, vpis v zemljiško knjigo, ZVEtL.
Objavljeno: 15.12.2014; Ogledov: 1823; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (252,39 KB)

8.
ETAŽNA LASTNINA S POUDARKOM NA ZVEtL
Tadej Cvetko, 2014, diplomsko delo

Opis: Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina na skupnih delih, ki služijo vsem ali nekaterim posameznim delom zgradbe. Etažna lastnino na območju Republike Slovenije je uvedel Zakon o lastnini na delih stavbe kot odgovor na potrebo po hitri nacionalizaciji stanovanj in odrazu doslednega uvajanja osnovne ideje takratnega socialističnega duha t.j. družbene lastnine. Slovenija kot mlada demokratična država je ob tranziciji iz socialističnega v demokratični sistem poskušala uvesti vse postulate tržnega gospodarstva, kar pa se je kot posebej težavno izkazalo prav na nepremičninskem področju. »Dejanska etažna lastnina« je dokaj pogost pojav, zakonska podlaga za njeno uskladitev z dualističnim sistemom etažne lastnine je sicer podana, ampak je celovita sistemska uskladitev predtranzicijskih razmerij še daleč v prihodnosti. Na osnovni ravni je etažna lastnina urejena v 105. do 127. členu Stvarnopravnega zakonika. Oblikuje se lahko na vsaki zgradbi ob izpolnjevanju pogoja, da vsaj dva posamezna dela zgradbe predstavljata funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo. Vsi ostali deli so skupni deli, namenjeni skupni rabi vseh ali le nekaterih etažnih lastnikov in spadajo k posameznim delom ter so z njimi neločljivo povezani. Samostojen promet s skupnimi deli ni možen, niti se tem delom ni mogoče odpovedati ali zahtevati njihove delitve. Etažna lastnino je kompleksen sistem pravnih pravil in pravnih načel, ki je bil v preteklosti nepopolno urejen in zanemarjen. Predpogoj za dobre odnose med etažnimi lastniki je določitev njihovih pravic in obveznosti na skupnih delih. Diplomska naloga prav iz tega razloga pretežno obravnava načine kako se etažna lastnina oblikuje in postopke po katerih je mogoče uskladiti nedokončane oblike etažne lastnine iz preteklosti z zahtevami prihodnosti.
Ključne besede: Etažna lastnina, dejanska etažna lastnina, vzpostavitev etažne lastnine, določitev pripadajočega zemljišča, ZVEtL, kataster stavb, pogodba o medsebojnih razmerjih, izključitvena tožba, upravnik, določitev upravnika, solastnina, prenehanje etažne lastnine
Objavljeno: 01.12.2014; Ogledov: 2027; Prenosov: 474
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

9.
Stvarnopravni status energetske infrastrukture
Alenka Unetič, 2016, diplomsko delo

Opis: Izgradnja hidroelektrarn na spodnji Savi je trenutno največji slovenski projekt izgradnje energetske infrastrukture za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, natančneje vode. Projekt predvideva izgradnjo petih hidroelektrarn (v nadaljevanju tudi: HE) na območju spodnje Save od Boštanja kot prve HE do Mokric kot zadnje na meji pred Republiko Hrvaško. Za navedeni projekt je Republika Slovenija podelila koncesijo za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, ki med drugim natančno določa sam potek izgradnje s terminskim planom, financiranje in obveznosti, ki izhajajo iz projekta, tako za koncedenta kot tudi koncesionarja. Po končani izgradnji posameznega energetskega objekta, je potrebno urediti njegov stvarnopravni status, skladno z določbami koncesijske pogodbe in veljavne zakonodaje. Gre za skupek pravnih in upravnih postopkov, ki natančno določajo korake urejanja stvarnopravnega statusa. Sam projekt izgradnje se je pričel v letu 2002, dokončne ureditve stvarnopravnih statusov do sedaj zgrajenih objektov pa so se v večini izvedle med leti 2010 in 2015. Ker je področje vpisov objektov HE v Sloveniji zelo različno (ne)urejeno in ker se je v času izgradnje spreminjala zakonodaja tako na področju graditve objektov kot tudi na stvarnopravnem področju, se je ponekod orala ledina in ustvarjala nova pravna praksa glede urejanja stvarnopravnih položajev. Trenutno imajo vse tri že zgrajene hidroelektrarne v verigi na spodnji Savi dokončno urejene statuse. Podeljen jim je status gospodarske javne infrastrukture, zemljišča so ustrezno evidentirana, objekti so vpisani v kataster stavb. Na podlagi podeljenih stavbnih pravic, je urejeno tudi lastniško stanje objektov HE, kar je izkazano z ustreznimi vpisi v zemljiško knjigo. Vendar žal to ni praksa na celotnem območju Republike Slovenije. Primerjava z verigo HE na reki Dravi je pokazala, da na tistem območju stvarnopravni statusi še niso primerno kategorizirani oziroma urejeni ter da bo potrebno še kar nekaj pravnih in upravnih postopkov, da se bo vzpostavilo ustrezno stanje, predvsem v obliki ureditve lastništva na stavbah v zemljiški knjigi.
Ključne besede: energetska infrastruktura, hidroelektrarne, spodnja Sava, koncesija, stavbna pravica, pridobitev zemljišč, razlastitev, kataster stavb, zemljiška knjiga
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 490; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

10.
Oblikovanje etažne lastnine na stavbni pravici v teoriji in praksi
Špela Rokavec, 2018, magistrsko delo

Opis: Bistvo instituta stavbne pravice je v pravni ločitvi zgradbe od zemljišča, kar omogoča različen lastniški položaj na stavbi in zemljišču, zaradi česar pomeni odstop od načela superficies solo cedit. Enako velja tudi za etažno lastnino, ki omogoča, da se posamezni del stavbe določi kot samostojna stvar. Nepremičnine nastanejo v geodetskih postopkih, kjer se tudi ugotavljajo njihove lastnosti in se kot take evidentirajo v zemljiškem katastru in katastru stavb. Ko nepremičnina nastane in so znane njene lastnosti, kot so obseg, površina, meje itd., sledi določitev pravic, ki se vežejo nanjo. Te pravice pa se evidentirajo na podlagi zemljiškoknjižnih predlogov ali poočitve v zemljiško knjigo. Etažna lastnina se vzpostavi šele z vpisom v zemljiško knjigo. V skladu z 258. členom SPZ se lahko zgradba, ki je zgrajena na nepremičnini, obremenjeni s stavbno pravico, tudi razdeli v etažno lastnino ob upoštevanju zakonskih pogojev. Izvesti je treba delitev zgradbe na posamezne in skupne dele, pri čemer so posamezni deli takšni, da jih je mogoče posebej uporabljati, skupni deli pa služijo vsem ali vsaj več posameznim delom. V klasični etažni lastnini je glavni skupni del zemljišče, na katerem stoji stavba, in z vidika lastninske pravice se na to zemljišče prenaša pravno razmerje etažnih lastnikov na skupnih delih. Etažna lastnina se lahko vzpostavi samo na že zgrajeni zgradbi, zato bo investitor gradnje najprej praviloma pridobil stavbno pravico na zemljišču in sezidal zgradbo. Ko bo z gradnjo končal, bo z enostranskim pravnim poslom oblikoval etažno lastnino po pravilih SPZ. Posebnost take etažne lastnine bo v tem, da bo namesto zemljišča, na katerem stoji zgradba, skupni del predstavljala stavbna pravica. Imetništvo stavbne pravice pa bo enako, kot je pravno razmerje na skupnih delih, torej bo vsakemu posameznemu delu pripadal ustrezni delež udeležbe na stavbni pravici. Takšen režim etažne lastnine na zgradbi nima vpliva na prenehanje stavbne pravice, saj s potekom časa nastopijo enake pravne posledice in zgradba kot celota postane sestavni del zemljišča, na katerem je pred tem obstajala stavbna pravica. Iz razloga, da zgradba po prenehanju nima več lastnosti samostojne stvari, preneha tudi etažna lastnina. Lastnik oziroma lastniki zemljišča po prenehanju stavbne pravice pa lahko ponovno vzpostavijo etažno lastnino, če tako želijo. Stavba in njeni prostorski deli ostanejo vpisani v katastru stavb, kadar preneha stavbna pravica, kar pomeni, da prenehanje stavbne pravice ni podlaga za izbris stavbe in njenih prostorskih delov iz katastra stavb in tudi ne za prenehanje etažne lastnine. Posledica prenehanja je le ta, da prejšnji lastniki posameznih delov, če niso hkrati postali solastniki zemljišča, ki je obremenjeno s stavbno pravico, in če so ti različni od lastnika tega zemljišča, izgubijo lastninsko pravico na posameznih delih stavbe v etažni lastnini in soimetništvo stavbne pravice. Nov etažni lastnik postane lastnik zemljišča.
Ključne besede: načelo superficies solo cedit, stavbna pravica, etažna lastnina, preoblikovanje stavbne pravice v etažno lastnino, zemljiški kataster, kataster stavb, zemljiška knjiga
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 386; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici