| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 83
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
41.
42.
43.
44.
ŠOLSKA KLIMA Z VIDIKA PRIMERJAVE UČITELJEVIH IN UČENČEVIH OCEN
Eva Sušec, 2012, diplomsko delo

Opis: Šolska klima je sestavljena iz različnih dejavnikov, na podlagi katerih lahko govorimo o dobri ali slabi šolski klimi. Bistvo dobre šolske klime so dobri medosebni odnosi in dobra komunikacija med vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa, na podlagi njihovega počutja v šoli in doživljanja šolskega ozračja pa je mogoče ugotoviti, kako dobro šola skrbi za dobro šolsko klimo. V teoretičnem delu diplomske naloge so natančneje opisane značilnosti in dejavniki, ki prispevajo k pozitivni ali negativni šolski klimi. Poleg nenasilja in sodelovanja je opisana tudi šolska kultura, za katero sta bistveni organizacijska kultura in vrednote v šoli. Predstavljeni so tudi vprašalniki za merjenje razredne klime, s pomočjo katerih lahko izboljšamo razredno in posledično tudi šolsko klimo, saj nam omogočajo ugotavljanje obstoječe in želene razredne klime. Pri ustvarjanju šolske klime ima pomembno vlogo tudi učitelj, prav tako so pomembni tudi medosebni odnosi med učitelji in učenci in njihovo dobro razumevanje. Diplomsko delo vključuje tudi raziskovalni del, v katerem je bila narejena raziskava med učitelji in učenci srednjih šol na temo njihovega doživljanja šolske klime. Rezultati raziskave so podani v treh sklopih; rezultati učencev so analizirani na podlagi njihovega učnega uspeha, rezultati učiteljev pa na podlagi njihovega zadovoljstva na delovnem mestu. Temu sledi še primerjava rezultatov med učitelji in učenci. Rezultati raziskave so precej spodbudni in pozitivni.
Ključne besede: šolska klima, šolska kultura, učitelj, učenec, medosebni odnosi, nenasilje in sodelovanje
Objavljeno: 18.10.2012; Ogledov: 2350; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (971,86 KB)

45.
ORGANIZACIJSKA KLIMA IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH V VRTCU ANTONA MEDVEDA KAMNIK
Zala Lampret, 2013, diplomsko delo

Opis: Vsaka organizacija bi se morala zavedati svojega največjega bogastva - človeškega kapitala. Zaposleni ustvarjajo organizacijo in vsak posameznik, ki se na svojem delovnem mestu dobro počuti, je pri svojih delovnih nalogah uspešnejši. Da bi bila organizacija uspešna pri svojem delu, je ključno, da skrbi za svoje zaposlene in stremi k dobri, boljši organizacijski klimi. Če je ta dobra, je tudi zadovoljstvo zaposlenih boljše. Diplomsko delo v uvodnem delu zajema predstavitev problematike in metodologijo dela. V teoretičnem delu smo izhajali iz literature in povzeli nekaj ključnih dejavnikov organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih. V empiričnem delu smo opravili raziskavo v Vrtcu Antona Medveda Kamnik. Vrtec je javni zavod, v katerem je zaposlenih veliko več žensk kot moških, zato smo se osredotočili na ženski strokovni kader, kar pomeni le na vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic. Zanimalo nas je, kakšna je organizacijska klima in kakšno je zadovoljstvo zaposlenih. Preučevali smo tudi vpliv teh dveh dejavnikov. Želeli smo torej izvedeti, ali organizacijska klima vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Zanimalo nas je tudi, ali se zadovoljstvo zaposlenih razlikuje glede na starost in glede na delovno mesto, ki ga zavzemajo v organizacijski strukturi zavoda. Raziskovali smo s pisnim anketiranjem, podatke smo analizirali s programom Microsoft Excel in statističnim programom SPSS 20.
Ključne besede: Zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska kultura, organizacijska klima, projekt SiOK (Slovenska organizacijska klima)
Objavljeno: 12.03.2013; Ogledov: 1634; Prenosov: 461
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

46.
POMEN ORGANIZACIJSKE KLIME NA ZAPOSLENE V OSNOVNI ŠOLI JANKA GLAZERJA RUŠE
Dejan Mesarič, 2013, diplomsko delo

Opis: Organizacijska klima v podjetju je eden izmed najbolj ključnih dejavnikov v organizaciji. To klimo občutimo takoj, ko vstopimo v prostor, saj vzdušje ob prvem stiku pove zelo veliko podatkov o organizaciji. Najpomembnejši člen vsakega podjetja ali organizacije so zaposleni, saj še tako dobra tehnologija ni dovolj, če nimamo dovolj izobraženega, usposobljenega in motiviranega kadra. Z organizacijsko klimo želimo predstaviti, kako zaposleni organizacijo razumejo kot celoto, kako se zaposleni med seboj razumejo, v kakšnem delovnem okolju delajo itd.
Ključne besede: Organizacijska klima, Organizacijska kultura, Dimenzije organizacijske klime, Zadovoljstvo zaposlenih, Merjenje organizacijske klime;
Objavljeno: 30.10.2013; Ogledov: 1209; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

47.
MANAGEMENT ORGANIZACIJSKE KULTURE
Klemen Flisar, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu podrobneje prikazujemo pojem organizacijske kulture. Podrobneje se predstavi pojme organizacijske kulture, tipologijo organizacijske kulture, ravni organizacijske kulture in še ostale pojme povezane z organizacijsko kulturo ter organizacijsko klimo. Ves teoretičen del smo povezali z empiričnim delom, ki govori predvsem o managementu organizacijske kulture. V empiričnem delu smo podrobneje predstavili učečo se organizacijo, ter pokazali kako se učeča organizacija povezuje z managementom. Zaradi vse večjih sprememb v poslovnem svetu in odseva finančne krize je za podjetja zelo pomembno, da skušajo v kar največji meri izkoristiti človeške potenciale. Razvijanje potencialov zaposlenih v korist podjetja je naloga vodij, zato morajo čim bolje poznati svoje podrejene in imeti z njimi dobre odnose. Management organizacijske kulture bo v kriznih časih povečeval potencial podjetjem, ter jih skušal približati najboljšim v panogi. Management in kultura sta dve plati istega kovanca. Organizacija in njena organizacijska kultura pa v največji meri odražata tisto, kar je management organizacije. Lahko bi celo trdili, da je organizacijska kultura slika managementa organizacije.
Ključne besede: Kultura, organizacijska kultura, organizacijska klima, človeški potencial, učeča se organizacija.
Objavljeno: 25.10.2013; Ogledov: 1045; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (657,19 KB)

48.
VLOGA ORGANIZACIJSKE KLIME V ORGANIZACIJAH
Maja Kotnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V preteklosti so ponavadi na klimo delovali spontano, kar pa se je zelo razlikovalo od organizacije do organizacije. Ko pa so začeli spoznavati njen močan vpliv na delovanje organizacije, so jo začeli podrobneje proučevati. V današnjem času torej organizacije posvečajo vse večjo pozornost organizacijski klimi. In prav je tako, kajti dejansko je zelo pomembna za uspešno delovanje organizacije. Proučevanje organizacijske klime se je tako začelo bliskovito razvijati. Zelo vzpodbuden pa je tudi podatek, da se vse več organizacij odloča za njeno merjenje, kajti na podlagi dobljenih rezultatov lahko potem organizacije primerno ukrepajo. Organizacijska klima je tako postala pomembno orodje pri vodenju organizacije. Zelo močno pa je odvisna od načina vodenja v posamezni organizaciji. Od organizacijske kulture je odvisno ravnanje z ljudmi pri delu, kar pa vpliva na organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih. Pomembno je, da se organizacije zavedajo pomembnosti zadovoljstva zaposlenih. Kader je namreč tisti faktor, ki jim lahko prinese konkurenčno prednost, kajti vse druge stvari so lažje posnemljive.
Ključne besede: organizacijska klima, organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, uspešnost organizacije, vodenje
Objavljeno: 25.03.2014; Ogledov: 493; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (4,40 MB)

49.
DEJAVNIKI OBLIKOVANJA ORGANIZACIJSKE KLIME PRI PROSTOVOLJSTVU
Tadej Štibilj, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Prostovoljstvo je v današnjih časih, ko na trgu dela vladajo zelo slabe razmere in ljudje z iskanjem zaposlitve bijejo pravi boj z mlini na veter, ena od idealnih rešitev za tiste, ki želijo koristno in kvalitetno preživljati svoj prosti čas. Največje potrebe po prostovoljnem udejstvovanju lahko najdemo v raznoraznih nepridobitnih organizacijah. V njih so prostovoljci tisti, ki ustvarjajo organizacijo, in vsak posameznik, ki se bo v njej počutil dobro, bo pri opravljanju svojih nalog lahko uspešen ter tako pripomogel na poti k zastavljenim ciljem organizacije. V diplomskem delu smo se zato osredotočili na prepoznavanje dejavnikov, ki najpomembneje vplivajo na oblikovanje organizacijske klime pri prostovoljstvu. V diplomski nalogi uvod zajema predstavitev problema, namen in cilje diplomskega dela, predpostavke in omejitve pri pisanju ter metode dela pri raziskovanju. V teoretičnem delu smo predstavili organizacijsko klimo, njeno zgodovino in dimenzije ter načine merjenja klime. Obrazložili smo tudi pojem organizacijske kulture in pojasnili glavne razlike med organizacijsko klimo in kulturo. Nadaljnje smo povzeli definicije o nepridobitnih organizacijah ter predstavili management, kulturo in dejavnosti le-teh. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o dejavnikih oblikovanja organizacijske klime med prostovoljci in zaposlenimi v Zavodu O, zavodu škofjeloške mladine, ki že več kot 15 let deluje kot nepridobitna organizacija na področju kulturnega, glasbenega in umetniškega delovanja. Zanimalo nas je, če imajo starejši prostovoljci boljše mnenje o medsebojnih odnosih v organizaciji kot mlajši prostovoljci ter če število let sodelovanja vpliva na temeljno poznavanje poslanstva, vizije in ciljev organizacije. Želeli smo ugotoviti tudi, če je v povprečju nezaposleni del prostovoljcev bolj motiviran in zavzet za delo kot zaposleni del ter če je mnenje moškega dela anketirancev glede notranjega komuniciranja in informiranja boljše od ženskega dela anketirancev. Anketni vprašalnik so sodelujoči dobili neposredno v roke, izpolnili pa so ga skoraj vsi, ki so tako ali drugače udeleženi v prostovoljnih aktivnostih Zavoda O ter seveda tudi vsi zaposleni v njem. Podatke smo nato analizirali s programom Microsoft Excel in jih obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS 20.
Ključne besede: organizacijska klima, organizacijska kultura, prostovoljstvo, nepridobitne organizacije.
Objavljeno: 26.01.2015; Ogledov: 486; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

50.
REORGANIZACIJA VELIKEGA POSLOVNEGA SISTEMA
Suzana Prelec Bračko, 2013, magistrsko delo

Opis: V današnjem, spreminjajočem se in turbulentnem poslovnem okolju je ključnega pomena, da podjetja kot poslovni sistemi spremembe v poslovnem okolju in na trgu, kjer poslujejo, nenehno spremljajo in posledično pripravljajo ustrezni odziv, ki podjetju omogoča začrtano poslovanje in rast. Na ta način si poslovni sistem zagotavlja učinkovito in uspešno gospodarjenje ter želen razvoj poslovanja. V magistrski nalogi smo raziskali organizacijske spremembe kot posledice reorganizacije v velikem poslovnem sistemu ter vpliv učinkov izvedene reorganizacije na poslovanje poslovnega sistema, in sicer na primeru podjetja Telekoma Slovenije. Kot velja za večino podjetij, se tudi Telekom Slovenije srečuje z nenehnimi tržnimi in tehnološkimi spremembami v dinamičnem in konkurenčnem okolju. Zadnje desetletje so se okoliščine, v katerih deluje in posluje, še posebej temeljito spremenile. Obdobje (desetletja) stabilne rasti prihodkov, kar je bila delno posledica monopolnega položaja na številnih trgih in predvsem povpraševanja po klasičnih govornih storitvah, sta v sredini zadnjega desetletja zaznamovala trend naraščanja povpraševanja po internetnih storitvah in izrazit razmah poslovanja in delovanja konkurentov. Pojavili so se novi ponudniki storitev, ki so s ponudbo bolj ali manj uspešno sledili in pridobivali tržni delež. K temu je bistveno pripomogel tudi regulator, ki je z ukrepi za demonopolizacijo trga občutno vplival na pogoje delovanja operaterjev na trgu. Poleg tega je razvoj tehnologij in predvsem navad uporabnikov pripomogel k preusmeritvi fokusa s povsem govornih komunikacijskih storitev na širokopasovne storitve s poudarkom na internetni komunikaciji na masovnem trgu oziroma na personaliziranih storitvah z bistveno višjo uporabnostjo, kompleksnostjo in višjo dodano vrednostjo na področju storitev za poslovne uporabnike. Telekom Slovenije se je kot velik poslovi sistem moral otresti percepcije o togosti in rigidnosti, kar je dosegel z ustreznimi spremembami v svoji organiziranosti oz. organizacijski strukturi skozi leta svojega obstoja. Od leta 2004 je za Telekom Slovenije značilno intenzivnejše prilagajanje organiziranosti razmeram in dogajanjem v njegovem okolju. Zlasti zaostrovanje konkurence, zasičenost telekomunikacijskega trga ter vse večja integracija ponudnikov klasičnih in novih telekomunikacijskih storitev so bili tisti dejavniki, ki so pripeljali do strateško pomembne reorganizacije v Telekomu Slovenije, ki je imela za posledico pripojitev in konsolidacijo poslovanja hčerinske družbe Mobitel k matični družbi Telekom Slovenije julija 2011. Združitev obeh družb v enoten velik poslovni sistem naj bi prinesla številne prednosti, ki bi se navzven odražale predvsem v enotnejšem nastopu Telekoma Slovenije na trgu telekomunikacij z razširjenim naborom storitev in konvergenčnih paketov, navznoter pa v bolj prilagodljivi organizacijski strukturi ter v optimizaciji poslovnih dejavnosti in poslovnih procesov ter vseh vrst stroškov. Z raziskavo smo tako proučili vpliv izvedene reorganizacije na učinkovitost in uspešnost gospodarjenja obravnavanega velikega poslovnega sistema pred in po izvedeni reorganizaciji, na izboljšanje njegove konkurenčnosti v smislu zadržanja ali dviga tržnega deleža nosilnih storitev na trgu telekomunikacij glede na obdobje pred in po izvedeni reorganizaciji ter ne nazadnje na organizacijsko klimo v obravnavanem poslovnem sistemu. Prišli smo do zaključka, da je bil vpliv reorganizacije pozitiven, pri čemer je treba opozoriti, da bodo njeni učinki prišli dejansko do izraza v daljšem časovnem obdobju. Raziskava je namreč bila omejena na relativno kratko obdobje. Temu primerno so tudi učinki izvedene reorganizacije manj izraziti, nedvomno pa so trend obrnili v začrtano smer, predvsem v smislu učinkovitosti kot tudi glede konkurenčnosti in klime obravnavanega poslovnega sistema.
Ključne besede: Reorganizacija, organizacija, organizacijska struktura, organizacijska sprememba, organizacijska kultura, organizacijska klima, učinkovitost poslovanja, uspešnost poslovanja, konkurenčnost, tržni deleži.
Objavljeno: 19.12.2013; Ogledov: 1173; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici