| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 174
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Spoprijemanje s stresom in motivacija na delovnem mestu v klicnem centru v podjetju X
Mitja Cigan, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali spoprijemanje s stresom in motivacijo na delovnem mestu v klicnem centru v podjetju X. Za pisanje magistrskega dela s takim naslovom smo se odločili zato, da bi poudarili pomembnost soočanja s stresom na delovnem mestu in motivacijo zaposlenih, ter za ozaveščanje organizacij, kakšno vrednost jim predstavljajo njihovi človeški viri. Področje spoprijemanja s stresom in motivacije na delovnem mestu je dandanes izrednega pomena za organizacije, ki želijo uspeti na trgu. V uvodnem delu magistrskega dela smo na kratko opisali področje in opredelili problem. V tem delu smo prav tako opredelili namene, cilje in hipoteze naše raziskave. Poleg tega smo predstavili naše predpostavke in omejitve ter določili predvidene metode raziskovanja. V drugem delu smo se osredotočili na stres na delovnem mestu, pri čemer smo najprej opredelili in interpretirali stres po domačih in tujih avtorjih. Spoznali smo, da obstaja več vrst stresa, ter opisali vzroke za njegov nastanek. Nato smo se poglobili v posledice stresa na delovnem mestu – tako na individualni kakor tudi na sistemski ravni. Opisali smo tudi ukrepe za premagovanje stresa s strani posameznika in organizacije, sklepni del tega poglavja pa smo zaključili s strategijami za zmanjšanje stresa pri zaposlenih. Tako smo spoznali pomen preoblikovanja dela, fleksibilnega delovnega časa, analize in opredelitve vlog, ustvarjanja ugodne organizacijske klime, komunikacije in dobrih delovnih odnosov, delovnih pogojev ter raznolikosti in razgibanosti dela. V tretjem delu magistrskega dela smo spoznali različne opredelitve motivacije, osredotočili pa smo se na motivacijo na delovnem mestu. Tako smo navedli in opisali najpogostejše motivacijske dejavnike: višino plačila in druge denarne nagrade, stalno zaposlitev, priznanja in pohvale, komunikacijo, možnost strokovnega izobraževanja in usposabljanja, organiziranost dela, možnost napredovanja, medsebojne odnose in sodelovanje pri poslovnih ciljih. Poudarili smo pomen vloge vodje pri motiviranju zaposlenih ter se seznanili z možnimi ovirami pri motiviranju. Sledilo je četrto poglavje, kjer smo empirično raziskali stres in motivacijo na delovnem mestu. Podrobneje smo predstavili podjetje X ter namen, cilje in rezultate naše raziskave. Na podlagi rezultatov smo potrdili ali ovrgli naše hipoteze, ki smo si jih zastavili na podlagi teoretičnih spoznanj. Na koncu smo zapisali ugotovitve, ki so bile podkrepljene s pregledom analize rezultatov, in organizaciji predlagali določene novosti in izboljšave.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, spoprijemanje s stresom, strategije za zmanjšanje stresa, motivacija na delovnem mestu, motivacijski dejavniki, ovire pri motiviranju
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 40; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Stres in premagovanje stresa zaposlenih v izbranem podjetju
Blaž Pešić, 2020, diplomsko delo

Opis: Dandanes je življenje s stresom postalo nekaj vsakdanjega, saj se je že vsakdo v življenju soočil s stresom. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo povzeli stres kot občutek, ki nastane zaradi spreminjanja okolja, kateremu se moramo prilagajati. Spoznali smo, da se stres deli na več vrst, katere pa ni nujno, da so negativne. Ugotovili smo, da obstajajo tri faze stresa, ki se imenujejo tristopenjski model. Posameznik lahko ima hude posledice s tkivnimi okvarami, v kolikor doseže zadnjo fazo, t. i. faza izčrpanosti oz. izgorelosti. Pri posamezniku se najprej pojavijo simptomi, ki se kasneje spremenijo v posledice stresa. Simptomi in posledice pa ne nastopajo samo na ravneh posameznika, ampak tudi na ravni organizacije. Od posameznika je odvisno, kako ga posledice prizadanejo, vendar pa lahko posameznikove posledice vplivajo na delovanje celotne organizacije. Dodatno smo ugotovili, da se dejavniki stresa prav tako razlikujejo glede na izvor, in sicer ločimo dejavnike na delovnem mestu in izven njega. Ugotovili smo, kako prepoznati stres in njegov vpliv na posameznika in na organizacijo, vendar je stres potrebno prepoznati in pravilno ukrepati za njegovo odpravo. Tako smo spoznali, da obstajajo individualne metode in metode na ravni organizacije za premagovanje stresa. V drugem, praktičnem delu diplomskega projekta, smo raziskano teorijo preverili v izbranem Podjetju X. S pridobljeno teorijo iz prvega dela diplomskega projekta, smo imeli zadosti informacij za določitev stopnje stresa v proučevanem podjetju.
Ključne besede: stres, faze stresa, vrste stresa, posledice stresa, premagovanje stresa
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (816,97 KB)

3.
Stres na delovnem mestu – primerjava soočanj in ukrepov evropskih držav z ZDA
Lara Potočnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi predstavimo problematiko stresa na delovnem mestu in odzive, vplive in posledice, povezane s stresom. Zanima nas, kakšen vpliv ima stres na telo posameznika in s kakšnimi težavami se sooča posameznik pod stresom. Predstavimo, kako lahko stres upravlja posameznik in kako organizacija. Razlikujemo med pojmoma stres in pritisk ter izpostavimo ključne razlike. Pojasnimo različne izvore stresa na delovnem mestu ter prednosti uspešnega obvladovanja in preprečevanja stresa. Opredelimo načine, kako organizacija lahko zazna stres, in pojasnimo prednosti upravljanja stresa z vidika organizacije ter z vidika posameznika. S primerjavo statistik in dobrih praks znotraj Evrope in ZDA izpostavimo obsežno problematiko stresa v delovnem okolju. Navedemo najpogostejše težave, ki jih povzroča stres, ter kako se nanj odzivajo delavci v Evropi in ZDA. Izpostavimo nekaj dobrih praks organizacij tako iz Evrope in ZDA, ki uspešno preprečujejo ali obvladujejo stres in tako vzorno izpostavljajo prednosti takšnega ravnanja tako za delavce kot za njihovo poslovanje.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, upravljanje stresa, stres v Evropi, stres v Združenih državah Amerike.
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 139; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

4.
Stres in izgorelost pri delu v podjetju KM inštalacije, d.o.o.
Alenka Gračnar, 2020, magistrsko delo

Opis: S stresom se srečujemo v zasebnem in poklicnem življenju, ki lahko nastane kot posledica našega nenehnega prilagajanja na stalno spreminjajoče se okolje. Pogosto zasledimo pojmovanje stresa kot bolezen moderne dobe. Pri izdelavi magistrske naloge smo najprej pregledali obstoječo literaturo o obravnavani temi in v teoretičnem delu opisali pojme stres, vrste stresa in druge s stresom povezane pojave, kot so absentizem, prezentizem, fluktuacija, izgorevanje ter usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Ugotovili smo, da stres predstavlja telesno, duševno in vedenjsko reakcijo posameznika, ki se skuša prilagoditi zunanjim ter notranjim stresorjem. Ti stresorji se lahko pojavijo v ali izven delovnega okolja. Pomembno je, da prepoznamo simptome stresa in jih poskušamo obvladati oziroma premagati. Ukrepe za obvladovanje oziroma premagovanje stresa lahko izvajamo tako na ravni posameznika kakor tudi na organizacijski ravni z uvedbo raznih strategij ali programov za premagovanje stresa. V primeru, da simptomov ne prepoznamo, da je stresnih stanj preveč oziroma kadar so stresne situacije prepogoste, premočne ali trajajo predolgo, lahko to vodi do razvoja različnih zdravstvenih težav, ki jih lahko občutimo kot fiziološke, psihološke ali vedenjske posledice stresa. Stres lahko preide tudi v izgorelost, ki smo jo prav tako predstavili. V empiričnem delu smo se ukvarjali z zaznavanjem stresa in izgorelosti zaposlenih v podjetju KM inštalacije. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti stanje na področju stresa in izgorelosti v obravnavanem podjetju ter ugotoviti ali obstajajo razlike glede na demografske značilnosti anketirancev.
Ključne besede: Stres, izgorelost, dejavniki stresa, simptomi in posledice stresa, načini premagovanja stresa
Objavljeno: 18.08.2020; Ogledov: 320; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

5.
Vpliv stresa na organizatorje pri organizaciji dogodkov
Luka Muhič, 2019, magistrsko delo

Opis: Strokovnjaki uvrščajo kot enega izmed najbolj stresnih poklicev na svetu poklic organizatorja dogodkov. Kako vpliva stres na organizacijo dogodka in posameznika, smo opredelili skozi teoretično in raziskovalno delo. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili sam pomen stresa na delovnem mestu, vplive iz okolja na stres – stresorje, posledice stresa (vključno z izgorelostjo na delovnem mestu) in kako stres obvladovati oz. premagati. Za povezavo stresa z organizacijo dogodka pa smo opredelili potek dela organizatorja dogodka. V raziskovalnem delu smo skozi kvalitativno analizo polstrukturiranih intervjujev ugotovili zahtevnost dela organizatorja dogodka, kako posamezniki zaznavajo stres, faze oz. procese dela, kjer organizatorji dogodkov zaznavajo stres, vzroke stresa, fizične, psihične in vedenjske posledice stresa ter tehnike/dejavnosti za obvladovanje stresa. Ugotovljeno je, da je delo organizatorja zahtevno delo, pri katerem je veliko stresnih situacij. Stres se največkrat pojavi tik pred samo izvedbo dogodka zaradi vpletenosti predvsem v koordinacijo, preverjanje in nadzor, to so obenem tudi vzroki stresa, posledice, ki jih stres povzroči, pa so najpogosteje: utrujenost, težave z želodcem, bolečine v mišicah, izgorelost, stiska, nespečnost, zmedenost, nihanje razpoloženja, vzkipljivost itd. Najbolj učinkovita tehnika za obvladovanje in premagovanje stresa je po mnenju intervjuvancev telesna oz. fizična aktivnost. Ugotovljeno je, da je delo organizatorja zelo stresen poklic, saj je jasno, da ob večini organizacij ne gre vedno vse po načrtu in po navadi gre nekaj narobe, zato je pomembno, da smo pri organizaciji dogodkov fleksibilni in odporni na slabe situacije, ki lahko vodijo v stres, torej da se ne zlomimo ob težkih trenutkih, kajti z dogodkom oz. z načrtovanjem moramo nadaljevati ne glede na vse.
Ključne besede: stres pri organizatorjih dogodkov, organizacija dogodkov, vzroki stresa, posledice stresa, premagovanje/obvladovanje stresa
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 409; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

6.
Prisotnost stresa pri zdravstvenih delavcih v psihiatriji ob izvajanju posebnih varovalnih ukrepov
Danijel Forštner, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Beseda stres je ena izmed najpogosteje uporabljenih besed v današnjem času. Zaradi narave dela so zdravstveni delavci vsakodnevno mnogokrat izpostavljeni stresu, v psihiatričnih bolnišnicah pa se med izvajanjem posebnih varovalnih ukrepov izpostavljenost nedvomno poveča, saj le-ta lahko posega tudi v svobodo in integriteto pacienta. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti kateri posebni varovalni ukrepi so najbolj stresni, kako in kdaj jih anketiranci doživljajo kot najbolj stresne in kako se spopadajo z njim. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne ankete. Anketiranci so k anketi pristopili prostovoljno in je bila izvedena med zaposlenimi zdravstvenimi delavci v eni psihiatrični bolnišnici v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 70 anketirancev. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci največji stres doživljajo pri izvajanju posebnega varovalnega ukrepa telesnega oviranja s pasovi. Glede na čas izvajanja posebnega varovalnega ukrepa kot najbolj stresno opredelijo nočno izmeno. Za najpogostejši simptom stresa med izvajanjem posebnega varovalnega ukrepa so izpostavili pospešen srčni utrip. Za obvladovanje stresa pa večina anketirancev uporablja šport in rekreacijo. Diskusija in zaključek: Tempo in način dela zdravstvenih delavcev je zaradi izmenske narave dela podvržen povečani stresnosti. Zaradi načina dela je v psihiatričnih bolnišnicah izpostavljenost stresu še večja zaradi posegov v osebne svoboščine in pravice posameznikov, kar lahko privede do izpostavljenosti različnim vrstam agresivnosti. Zaposlenim je potrebno nuditi potrebno podporo v smislu razreševanja težav oz. analiziranju dogodkov ter omogočanje zadostnega počitka.
Ključne besede: Duševno zdravje, prisila, omejitev, obvladovanje stresa, psihiatrične ustanove.
Objavljeno: 24.12.2019; Ogledov: 668; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (865,55 KB)

7.
Primerjava stresa med računovodji in drugimi zaposlenimi v podjetju x
Nuša Fekonja, 2019, diplomsko delo

Opis: Vedno več ljudi je v današnjem hitrem tempu življenja izpostavljenih stresu, zato lahko rečemo stresu tudi novodobna bolezen. Veliko ljudi se stresa zaveda prepozno, ko se že razvijejo duševne, vedenjske ali telesne posledice. Nekateri se kljub zavedanju, da pri sebi opažajo negativne posledice stresa, ne poslužujejo pravilnih tehnik spopadanja z njim. Stres pa lahko ima tudi pozitiven vpliv, vendar moramo le tega znati izkoristiti in paziti, da ni prekomeren. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo opredelili računovodstvo in delo računovodje, predstavili smo kodeks poklicne etike računovodje in pripravo letnega in računovodskega poročila. Opredelili smo stres in predstavili vrste stresa, opisali smo tudi različne izvore stresa ter posledice za posameznika in organizacijo. Zapisali smo tudi različne strategije, ki posamezniku pomagajo zmanjšati vpliv stresa. Predstavili smo tudi ukrepi, ki jih lahko izvede organizacija za premagovanje stresa pri zaposlenih. V empiričnem delu diplomskega projekta smo izvedli anketni vprašalnik med 60 zaposlenimi v podjetju X o tem, v kakšni meri občutijo stres, kakšne simptome opažajo, kaj jim povzroča največ stresa in kako oni sami ter kako podjetje skrbi za premagovanje le tega. Ugotovili smo, da zaposleni v podjetju X pri delu občutijo stres. Največkrat kot posledico za stres navajajo preobremenjenost z delom in pomanjkanje časa pri opravljanju nalog. Samo podjetje X po mnenju zaposlenih ne nameni dovolj pozornosti stresu.
Ključne besede: stres, računovodstvo, posledice stresa, simptomi stresa, načini za premagovanje stresa
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 359; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

8.
Simptomi stresa pri brezposelnih v pomurski regiji
Simon Špilak, 2019, magistrsko delo

Opis: Brezposelnost prav zagotovo predstavlja velik del težav v gospodarstvu. Predvsem v pomurski regiji je brezposelnost dober pokazatelj težav, s katerimi se soočajo prebivalci. Poleg tega, da ostanejo brez zaposlitve, jih prizadenejo še druge težave, ki jih posledično prinaša brezposelnost. Brezposelni se tako poleg finančnih težav soočajo še s stresom, ki pa lahko resno ogrozi njihovo zdravje, če ga ne prepoznamo dovolj zgodaj. Zato je zelo pomembno, da smo seznanjeni s posledicami, ki jih prinaša čezmerni stres na naše zdravje in tudi posledično na osebe, s katerimi živimo. Stres ni nujno samo negativen, obstaja tudi dober stres, vendar smo bolj pozorni na negativnega, saj se lahko hitro nadaljuje v kronični stres. V nalogi smo bili pozorni na simptome stresa, ki se pojavijo, ter na posledice, ki jih pustijo.
Ključne besede: stres, simptomi stresa, posledice stresa, brezposelnost
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 332; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (795,52 KB)

9.
Intervencije za preprečevanje izgorelosti medicinskih sester v enotah intenzivne terapije
Doroteja Sonički, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sindrom izgorelosti je definiran kot kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti, ter je eden izmed pogostejših vzrokov za absentizem pri medicinskih sestrah v intenzivni enoti. Stranski učinki sindroma izgorelosti so lahko depresija, kronična izčrpanost, nihanje samopodobe in panični napadi. Namen diplomskega dela je predstaviti intervencije, s katerimi si lahko medicinske sestre v enotah intenzivne terapije lajšajo simptome sindroma izgorelosti. Raziskovalna metodologija: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literatura je bila pridobljena s pomočjo podatkovnih baz PubMed, Sage Journals in Cinahl. Uporabljen je bil sistematični pregled strokovne ter znanstvene literature. V končno analizo smo vključili 13 raziskav. Rezultati: Medicinske sestre lahko izboljšajo svoje mentalno zdravje z manjšimi intervencijami kot so: pogovor s starejšimi sodelavci o težavah in neprijetnih dogodkih v delovnem času, odlična uvedba bi bili tudi mesečni sestanki o neprijetnih dogodkih, kateri so se tekom delovnih dni zgodili. Prav tako je ugašanje luči za daljši čas ter zmanjšanje hrupa ena izmed intervencij, ki vplivajo na zmanjšanje sindroma izgorelosti. Za učinkovito intervencijo se je izkazal tudi miselni trening in trening za izboljšanje komunikacijskih veščin. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre v enotah intenzivne terapije izkazujejo svojim pacientom ogromno skrbi in sočutja, pri tem pa skozi hiter in naporen tempo pozabljajo nase, zato pogosto postanejo preveč izčrpane in utrujene. Intervencije za preprečevanje sindroma izgorelosti ponujajo medicinskim sestram možnost zmanjšanja negativnih simptomov. Zato je ključnega pomena, da se začne raziskovati v smeri preprečevanja in zdravljenja sidroma izgorelosti.  
Ključne besede: zdravstvena nega, preprečevanje bolezni, posledice, simptomi, obvladovanje stresa.
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 704; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (896,65 KB)

10.
Spoprijemanje s stresom med prvimi posredovalci pri nudenju prve pomoči na nujnih intervencijah
Davorin Breg, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: V magistrskem delu smo predstavili problematiko stresa med prvimi posredovalci pri nudenju prve pomoči na nujnih intervencijah in njihovo spoprijemanje s stresom. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 95 prvih posredovalcev prostovoljnih gasilskih društev Območne gasilske zveze Ptuj. Uporabili smo priložnostni vzorec. Rezultati raziskave so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel in hipoteze preverjene s pomočjo statističnega paketa SPSS V24. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirani telesne, čustvene in vedenjske simptome stresa občutijo redko, zelo redko oziroma nikoli. Ugotovili smo, da ženske pogosteje kot moški občutijo vse simptome stresa, da za sproščanje najpogosteje koristijo hobije in prostočasne aktivnosti ter da vse oblike psihosocialne pomoči koristijo redko oziroma zelo redko ali nikoli. Nismo uspeli dokazati statistično značilne povezave med zadovoljstvom z delom in posluževanjem skupinskih razbremenilnih pogovorov. Ugotovili smo tudi, da pri prvih posredovalcih, ki za tehniko sproščanja koristijo pogovor s prijatelji, in pogostostjo skupinskih razgovorov obstaja statistično značilna šibka pozitivna povezanost. Prav tako obstaja šibka pozitivna povezanost med prvimi posredovalci, ki za tehniko sproščanja koristijo pogovor s prijatelji, in pogostostjo individualnih razbremenilnih pogovorov v organizaciji. Sklep: Raziskava je pokazala nizko občutenje simptomov stresa in nizko koriščenje psihološke pomoči ter tehnik sproščanja, kar ne pomeni, da stresa med prvimi posredovalci ni oziroma da je ta nizek. Obstajajo možni razlogi za takšne ugotovitve, ki bi jih bilo vredno raziskati z razširjeno raziskavo. Tako raziskava podaja izhodišča za nadaljnjo raziskovanje.
Ključne besede: simptomi stresa, posledice stresa, stres med prvimi posredovalci, psihološka pomoč, pogovori, sproščanje.
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 467; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (591,16 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici