Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo z naslovom Uporaba vprašanj izbirnega tipa pri predmetu spoznavanje okolja na temo svetloba v 3. razredu je sestavljeno iz treh delov, teoretičnega, empiričnega in praktičnega. Teoretični del vsebuje natančen opis vprašanj izbirnega tipa, način sestave ter prednosti in slabosti le-teh. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o uporabi vprašanj izbirnega tipa pri predmetu spoznavanje okolja v 3. razredu. Ugotovili smo, da učitelji uporabljajo vprašanja izbirnega tipa tudi pri predmetu spoznavanje okolja. Učitelji, ki vključujejo vprašanja izbirnega tipa pri pouku, so mnenja, da so pomembna in koristna, saj učenci razvijajo sposobnost kritičnega mišljenja, obenem omogočajo hitro analizo, ekonomičnost in motiviranost učencev je večja. Večina jih taka vprašanja uporablja za utrjevanje snovi v ustni in pisni obliki. V praktičnem delu magistrskega dela je predstavljena učna ura v 3. razredu, ki smo jo natančno načrtovali, izpeljali in ovrednotili odgovore učencev. Pri delu z učenci smo vključili eksperimentalno delo in uporabo vprašanj izbirnega tipa ter podtipov teh vprašanj, ki so bila v povezavi s temo svetloba v obeh jezikih. Ugotovili smo, da večina učencev ni imela težav pri odgovarjanju na vprašanja izbirnega tipa z enim pravilnim odgovorom, medtem ko so imeli težave pri odgovarjanju na vprašanja izbirnega tipa z več pravilnimi odgovori.
Ključne besede: vprašanja izbirnega tipa, spoznavanje okolja, svetloba, 3. razred, dvojezični pouk
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (4,27 MB)

Opis: Vpliv učnega okolja na književno vzgojo v začetnih letih šolanja je redkeje obravnavan vidik in še posebej digitalna podpora pri tem postavlja pedagoškemu raziskovanju nova vprašanja. Med njimi je ključno, ali lahko z didaktično uporabo digitalnih učnih pomagal izboljšamo recepcijo književnosti pri učencih. Razlogi za raziskovalno poglobitev v to vprašanje so v razmerah, ko otroci že v polni meri živijo čas digitalne družbe, cilj književne vzgoje pa je, da ta okoliščina ne bi povzročila njihovega odmika od književnosti, pač pa zbližanje z njo, saj jim književnost zagotavlja bistvene kompetence, vire in strategije za soočanje z izzivi kronične krize 21. stoletja. Potrebne so spremembe tradicionalnega pouka književnosti z vidika upoštevanja digitalno podprtega učnega okolja, integriranja tehnologije v pedagoški pristop (TPACK in SAMR), digitalne pismenosti, digitalnega razkoraka in podpiranja »drugega tira« za otroke iz literarno manj spodbudnih okolij. Odločilno oporo nudi uveljavljeni model literarnorecepcijske in didaktične komunikacije pri književni vzgoji, ki ga je mogoče nadgraditi za digitalno podprto učno okolje. Empirična raziskava se je osredotočila na pripravljenost učiteljev kot ključnih dejavnikov didaktičnih sprememb za vključevanje digitalnih tehnologij v izvajanje književne vzgoje. Podan je podrobnejši prikaz priprave, izvedbe in evalvacije primerov didaktičnih enot književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju prvih treh razredov (1. VIO) s pristopom spojenega (blended) učenja. Glede na kompleksnost obravnavanega pojava književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju je za preučevanje le-tega izbranih več raziskovalnih metod tako kvantitativnega kot kvalitativnega značaja ter komplementarni način njihovega kombiniranja ter triangulacije. Tako teoretična izhodišča kot praktična pedagoška izkušnja ter kvalitativna in kvantitativna evalvacija le-te potrjujejo, da je komunikacijski model književne vzgoje ob ustreznih prilagoditvah izvedljiv tudi v digitalno podprtem učnem okolju. To se je kljub vsiljeni izvedbi vendarle pokazalo pri izobraževanju na daljavo zaradi epidemije COVID-19, primeri premišljene izvedbe digitalno podprte književne vzgoje v poepidemičnem obdobju pa dokazujejo, da je mogoče na ta način dodatno motivirati učence in poglobiti njihovo recepcijo literarnega dela ter tako uspešno razvijati njihovo recepcijsko zmožnost. Pomen navedenih raziskovalnih dognanj bi lahko vplival na preobrat k pozitivni naravnanosti učiteljev do vključevanja digitalnih tehnologij v pedagoške pristope pri književni vzgoji in nasploh. S tem bi šola prevzela odločilnejšo vlogo pri usmerjanju mladih ljudi glede načinov uporabe novih komunikacijskih tehnologij.
Ključne besede: komunikacijski model književne vzgoje, digitalno podprta učna okolja, digitalna pismenost, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktična enota, spojeno učenje, drugi tir književne vzgoje
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 64
Celotno besedilo (12,24 MB)

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih se je med gospodarskimi subjekti v zahodnih demokracijah povečalo zavedanje, da so moralno dolžni nekaj vrniti družbi. Subjekt, ki ne bo pozitivno prispeval k družbi, bo razumljen kot družbeno neodgovoren! Da bi dokazale, da jim je »skrb« za ljudi in okolje, v katerem delujejo, so organizacije sprejele različne ukrepe. Poročila o družbeni odgovornosti gospodarskih družb/podjetij oziroma trajnostno poročilo, ki so poleg tradicionalnih letnih finančnih poročil zdaj postala letno poročilo, so eden od načinov, s katerimi dokazujejo, kako skrbni so bili v finančnem obdobju, ki se je pravkar končalo, in kako nameravajo nadaljevati da bo v prihodnjih obdobjih še bolj. Družbena odgovornost podjetja se nanaša na vrsto zelo raznolikih vedenjskih vidikov v podjetju in njegov vpliv na okolje v najširšem smislu. Ti vidiki so večinoma pokriti s poročanjem na področjih ESG (Environment, Society, Governance). Za družbeno odgovornost je značilna odgovorna poslovna praksa, zavzemanje za prostovoljne pobude, ki presegajo pravne in pogodbene zahteve, vključevanje družbeno odgovornih aktivnosti v poslovni načrt in upravljanje podjetja, opredelitev trajnostnih ukrepov in aktivnosti za različne interesne skupine podjetja, usklajevanje finančnih socialnih in okoljskih koristi za izboljšanje celovite konkurenčne pozicije podjetja. V nalogi bomo izpostaviti pomembnost poročanja o družbeni odgovornosti. Zanima nas, katere informacije o družbeni odgovornosti izkazujejo slovenske zavarovalnice v svojih letnih poročilih za leto 2021. V raziskavi upoštevamo 13 zavarovalnic. V raziskavi smo ugotovili, da večinoma vse zavarovalnice poročajo o družbeni odgovornosti (letno poročilo, splet).
Ključne besede: družbena odgovornost, poročanje o družbeni odgovornosti, zavarovalnice, letno poročilo, trajnostni razvoj, splet, zdravje in varstvo okolja, dejavniki, poslovna politika
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (984,68 KB)

Opis: V luči poglabljajoče se podnebne krize, ki predstavlja osrednji izziv današnjega časa, se povečuje pogostnost postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) za dosego ciljev zaščite in varstva okolja. Gre za še en poskus uporabe orodja mednarodnega prava, ki se do sedaj ni izkazalo kot pretirano učinkovito sredstvo za zaščito našega planeta pred čezmernim izkoriščanjem in degradacijo naravnega temelja za življenje. Vsi razpoložljivi znanstveni podatki namreč kažejo, da se stanje okolja poslabšuje in da v boju proti podnebnim spremembam izgubljamo. Uporaba postopka pred ESČP za namene varstva okolja temelji na neizpodbitni povezavi med človekovimi pravicami in okoljem, ki je bila v kakem mednarodnem pravnem aktu prvič omenjena leta 1972, ko je bila sprejeta Stockholmska deklaracija. Povsem jasno je, da brez zdravega in čistega okolja ne moremo v celoti uživati nekaterih človekovih pravic, ki nam jih podeljuje Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (EKČP). Ravno sklicevanje na obstoječe človekove pravice v EKČP, kot sta pravica do življenja in pravica do zdravja, predstavlja podlago za varstvo okolja skozi postopek pred ESČP. Pritožniki pred ESČP namreč zatrjujejo, da je do kršitev njihovih človekovih pravic prišlo zaradi nedovoljenih posegov v okolje. ESČP je do danes odločilo v številnih primerih, povezanih z okoljem, in pri odločanju uporabilo temeljna načela, kot so previdnostno načelo, načelo trajnostnega razvoja in doktrina proste presoje. Kljub obsežni in poglobljeni sodni praksi na področju okolja pa narava postopka pred ESČP predvsem zaradi svoje antropocentrične perspektive močno omejuje učinkovitost varstva, saj je v primerih, ko škode ne utrpi človek, ampak le okolje, slednje praktično nevarovano. Varstvo okolja dalje pomembno omejujejo tudi občasna nedoslednost sodne prakse in neučinkovite sankcije, ki kršiteljev ne potisnejo v smer proti ustreznim spremembam.
Ključne besede: varstvo okolja, Evropsko sodišče za človekove pravice, antropocentrično varstvo, zdravo življenjsko okolje, podnebne spremembe, onesnaževanje, prosta presoja, subsidiarnost
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: Pismenost je večna spremenljivka izobraževalnega obdobja, ki jo definiramo kot obvladovanje znanja ali veščin. Mi smo se usmerili v naravoslovno pismenost, ki je ključnega pomena za soočanje z izzivi in problemi sveta. Znotraj teoretičnega dela smo predstavili naslednja poglavja: opredelitev naravoslovne pismenosti, gradniki naravoslovne pismenosti, astronomske vsebine v osnovni šoli, predmet spoznavanja okolja, oblikovanje astronomskih vsebin v osnovni šoli. V praktičnem delu zaključnega dela smo se lotili priprave učnih priprav za razvijanje naravoslovne pismenosti oz. posameznih gradnikov v 1. VIO, natančneje v 3. razredu OŠ. V empiričnem delu smo predstavili rezultate testa, ki je preverjal pridobljene kompetence naravoslovne pismenosti na vzorcu 40 učencev 3. razreda. Želeli smo povečati stopnjo naravoslovne pismenosti z optimizacijo učnih priprav, oblikovati učne priprave za učinkovitejše in bolj sistematično posredovanje učne snovi, razviti posodobljene kriterije za ocenjevanje napredka v naravoslovni pismenosti in kritično oceniti ter analizirati učinkovitost posodobljenih strategij za razvoj naravoslovne pismenosti.
Ključne besede: naravoslovna pismenost, spoznavanje okolja, tretji razred, astronomija
Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 33
Celotno besedilo (3,19 MB)