| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 170
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
ANALIZA STRESA PRI ZAPOSLENIH, ČLANIH SINDIKATA SKEI
Tina Črepnjak, 2012, magistrsko delo

Opis: Stres je v današnjem času naš vsakdanji spremljevalec. Moderen življenjski slog od nas zahteva, da živimo hitro, da smo dobri in uspešni prav na vseh življenjskih področjih. Zaradi hitrega tempa življenja in drugih dejavnikov smo nenehno izpostavljeni stresu, ki pa je lahko pozitiven ali negativen. Če te hitre spremembe doživljamo kot pozitivne ter nam predstavljajo izziv, se soočamo s pozitivnim stresom, ki je koristen. Nekoristen oziroma nevaren je stres takrat, kadar imamo občutek, da so zahteve okolja večje od naših zmožnosti. Dejavnikom stresa, tako imenovanim stresorjem, smo torej izpostavljeni povsod, tako doma kot na delovnem mestu, na poti itd. Ene izmed vedno večjih dejavnikov stresa postajajo organizacije, saj se zaradi modernizacije, torej novih tehnologij, procesa dela in drugih sprememb delo venomer spreminja, kar postaja za zaposlene vedno bolj stresno. Zaposleni morajo zaradi sprememb opravljati različne naloge, obvladovati zahtevnejše novejše programe ali stroje, delovati v različnih vlogah, se prilagajati delovnemu času ipd. ali pa celo organizacijo zapustiti. Prav zaradi teh sprememb, ki zahtevajo nenehne in hitre spremembe znotraj organizacij, so organizacije postale ene izmed večjih povzročiteljev stresa. Med drugim je za zaposlene stresno tudi usklajevanje dela z domom in družino. Zaradi zgoraj navedenega je stres postal eden izmed resnejših bolezni današnjega časa, ki lahko zelo negativno vpliva na posameznika in posledično tudi na organizacijo. Posledice stresa, ki se pojavijo pri posamezniku, so lahko fizične, čustvene in vedenjske. Vse tri navedene oblike posledic vplivajo na delo posameznika v organizaciji in posledično na rezultate organizacije, ki se lahko občutno poslabšajo. Vse posledice stresa, ki negativno vplivajo na rezultate organizacije, niso vidne, zato je pomembno, da stres preprečujemo oziroma premagujemo, še preden se pojavi in povzroči škodo. Cilj magistrske naloge je preučiti stres pri zaposlenih, članih sindikata SKEI. Raziskali bomo pojav stresa glede na velikost organizacije ter glede na spol. Skozi raziskavo bomo med drugim spoznali tudi najpogostejše dejavnike in posledice stresa pri zaposlenih, članih sindikata SKEI.
Ključne besede: - stres - stres na delovnem mestu - vrste stresa - značilnosti stresa - posledice stresa - SKEI
Objavljeno: 23.08.2012; Ogledov: 1464; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

52.
MODEL ZA PREMAGOVANJE STRESA NA DELOVNEM MESTU NA PRIMERU RAIFFEISEN BANKE
Polona Timošek, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Stres na delovnem mestu prizadene zaposlene na vseh položajih ter v podjetjih vseh velikosti in vseh panog. Delovni pogoji in narava dela se danes spreminjajo hitreje kot kadarkoli prej, zato je pojavnost stresa vse večja. Organizacije bi si zato morale prizadevati za zagotavljanje takšnih delovnih pogojev, ki bi zmanjšali vpliv stresa in omogočili zaposlenim določeno raven kvalitete delovnega življenja. V magistrskem delu smo proučevali stres na delovnem mestu na primeru Raiffeisen banke, d. d. in se osredotočili predvsem na tri izbrane sekcije znotraj Oddelka centralnih operacij. Motiv za izbiro te teme je bila zaposlitev v enem izmed proučevanih sekcij Raiffeisen banke. Glede na raznolikost dela, ki ga opravljajo posamezne sekcije znotraj Oddelka centralnih operacij, smo želeli ugotoviti, katera sekcija je tista, v kateri so zaposleni najbolj izpostavljeni stresu.
Ključne besede: Stres, stres na delovnem mestu, vrste in faze stresa, posledice stresa, preprečevanje stresa, modeli stresa, Raiffeisen banka.
Objavljeno: 23.05.2012; Ogledov: 1394; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

53.
STRES MED OSNOVNOŠOLSKIMI UČITELJI V MEŽIŠKI DOLINI
Mojca Petrič, 2012, diplomsko delo

Opis: V času vse hitrejšega tempa življenja, vse večje tekmovalnosti, neosebnih odnosov, nenehne borbe za preživetje, tanke meje med zasebnim in poklicnim življenjem, velike stopnje brezposelnosti itd. je ogromno ljudi podvrženih stresu, tako v zasebnem kot poklicnem življenju. Ljudje smo si med seboj seveda različni, zato so tudi vzroki, simptomi, posledice in pristopi spoprijemanja s stresom različni. Pomembno je, da se zavedamo, da je vzrok naših težav stres in da znamo ugotoviti, kaj je tisto, kar ga povzroča, ter da se znamo na pravi način z njim spopasti. Danes je prisotnega vedno več stresa na delovnem mestu. Nova informacijska tehnologija, preobremenjenost z delom, slabi medosebni odnosi, nizke plače, vse to in še ogromno drugih dejavnikov pripelje do stresa zaposlenih. Eden bolj stresnih poklicev pa je v sodobnem času zagotovo poklic učitelja. Nas je predvsem zanimalo, kako ocenjujejo stresnost svojega poklica osnovnošolski učitelji v Mežiški dolini. Želeli smo izvedeti, kako pogosto so na svojem delovnem mestu pod stresom, kateri so tisti dejavniki, ki jim povzročajo stres ter kakšni simptomi se kažejo pri njih. Nenazadnje pa nas je zanimalo, kako so zadovoljni s svojim delom in ali kdaj razmišljajo, da bi svoje delovno mesto zapustili. Rezultati so pokazali, da učitelji svoj poklic večinoma ocenjujejo kot zmerno ali močno stresen ter da je največji delež učiteljev na svojem delovnem mestu občasno pod stresom. Kot dejavnik, ki jim povzroča največ stresa, je večina izpostavila veliko dodatnega dela, utrujenost pa je simptom, ki se kaže pri največ učiteljih. Po večini so učitelji s svojim poklicem zadovoljni in ne razmišljajo, da bi svoje delovno mesto zapustili.
Ključne besede: stres, stresorji, simptomi stresa, stresna reakcija, posledice stresa, spoprijemanje s stresom, stres na delovnem mestu, izgorelost, stres in učitelji.
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 1829; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

54.
VODENA VADBA KOT NAČIN PREMAGOVANJA STRESA
Maja Lešnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Življenje danes postaja vse hitrejše, zahteve okolja pa vse večje in moreče. Potrebna so nenehna prilagajanja in odrekanja, kar pripelje do vse manj časa za lastno življnje in notranji mir. Posledično prihaja do poslabšanja psihofizičnega stanja posameznika in to vedno bolj slabi organizem in njegovo odpornost. Smo v stresu. Besedo stres danes srečamo na vsakem koraku. Vse pogosteje se kot priročna beseda uporablja tako v šoli, službi, kot tudi v politiki. Stres lahko opredelimo kot neprijetno stanje napetosti, ki se pojavi pri človeku, kadar ni več kos nenehnemu prilagajanju in ugajanju zahtevam spreminjajočega se okolja. Zato je potrebno razmišljati o stresu kot sestavnem delu življenja, se z njimi spopasti in ga obvladati. Pri tem si lahko pomagamo z različnimi načini, kot so zdravo prehranjevanje, več gibanja, zmerno pitje alkohola, zmanjšanje ali opustitev kajenja ter redni stiki z družino in prijatelji. Potrebno je izboljšati življenski slog.V boju proti stresu čedalje bolj dobiva preverjeno in dokazano vrednost telesna aktivnost. Na tem področju pa se vse bolj uveljavlja vodena vadba, ki je prilagojena tako osebnim željam, kot tudi zmogljivostim posameznika. To pa omogoča, da je posameznik redno telesno aktiven, boljšega zdravja in s tem bolj odporen proti stresu. Ker pa smo ljudje tarče velikega medijskega oglaševanja in informiranja, sta dobra reklama in oglas ključ do uspeha. Le dobra ozaveščenost o učinkovitosti vodene vadbe, lahko vpliva na to, da posamezniki naredijo korak naprej in izboljšajo svoj način življenja.
Ključne besede: Stres, simptomi stresa, premagovanje in obvladovanje stresa, vodena vadba.
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 914; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

55.
Stres v poklicih, ki so vezani na delo z ljudmi
Nataša Kolar, 2012, diplomsko delo

Opis: Stres postaja vse večji globalni problem današnje družbe. S stresom se srečujemo skoraj vsak dan bodisi v službi, doma ali drugod. Človek kar eno tretjino življenja preživi na delovnem mestu, zato je pomembno, da ga služba ne izčrpava, ampak ga dopolnjuje na vseh ravneh (fizično, duševno, emocialno, socialno in ekonomsko). Dokler je stresa v majhnih količinah, je za nas dobro in lahko vpliva pozitivno, problem nastane, kadar naše življenje obremenjuje preveč stresa, ko nam primanjkuje časa ali si enostavno ne vzamemo trenutka zase in za sprostitev. Ob izčrpanosti, ki nastopi zaradi dela, lahko pride do izgorelosti, ki je najhujša posledica stresa. V diplomskem delu obravnavamo stres na delovnem mestu, ki je pereč problem današnje družbe, zaposlenih in delodajalcev. Velikokrat smo žrtve preobremenjenosti in izžetosti na delovnem mestu, česar si sploh ne priznamo ali pa pogosto ne opazimo začetnih znakov preobremenjenosti. V empiričnem delu diplomskega dela smo izvedli kvantitativno raziskavo, s pomočjo anketnega vprašalnika z vprašanji zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 90 naključno izbranih zaposlenih na zdravstvenem, socialnem in pedagoškem področju. Ugotavljali smo, kolikšna je prisotnost stresa pri poklicih, ki so vezani na delo z ljudmi, in kateri so najpogostejši dejavniki stresa na delovnem mestu. Večina zaposlenih je ocenila, da se srečujejo s stresom na delovnem mestu in da so najpogostejši vzroki stresa količina dela, narava dela in organiziranost dela. Najpogosteje prisotni simptomi stresa, po oceni zaposlenih, so: prehlad, glavobol in utrujenost. Večina zaposlenih je tudi mnenja, da se najbolje sprostijo ob rekreaciji in ob klepetu s prijatelji. Zelo pomembno je, da si po stresnih obdobjih vzamemo čas in v miru premislimo nastalo situacijo ali zaprosimo za pomoč sodelavcev ali drugih. Pri delu ne smemo pozabiti na naša načela in vrednote ter na psihično in fizično sprostitev.
Ključne besede: Ključne besede: delovno mesto, stres, zmanjševanje stresa, izgorelost, preprečevanje izgorelosti
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 2539; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

56.
POMEN GENSKIH POLIMORFIZMOV OKSIDACIJSKEGA STRESA PRI ATEROSKLEROZI VRATNIH ARTERIJ BOLNIKOV S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2
Marija Šantl Letonja, 2012, doktorska disertacija

Opis: Ateroskleroza je eden glavnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti v razvitem svetu. Ateroskleroza karotidnih arterij je kazalnik sistemske ateroskleroze in izvor embolizmov, ki povzročijo prehodno ishemično atako ali možgansko kap. Oksidativni stres igra pomembno vlogo pri patogenezi skadkorne bolezni tipa 2 (SB), ki jo označujeta pospešen razvoj mikro- in makrovaskularnih zapletov. Miokardni infarkt in možganska kap se pri bolnikih s SB pojavljata do 4-krat pogosteje kot pri bolnikih brez SB in sta povezana z večjim številom zapletov in večjo umrljivostjo. Povečane dovzetnosti za aterosklerozo pri bolnikih s SB ne moremo v celoti pojasniti samo s pomočjo klasičnih dejavnikov tveganja. Stopnja oksidativnega stresa se pri posameznikih razlikuje in je vsaj delno genetsko pogojena. Genetski označevalci, ki so vpleteni v oksidativni stres, bi lahko igrali pomembno vlogo pri aterosklerozi karotidnih arterij pri bolnikih s SB. Postavili smo hipotezo, da genetski dejavniki, ki povečujejo oksidativni stres, vplivajo na nastanek ateroskleroze karotidnih arterij pri bolnikih s SB. Z asociacijsko raziskavo smo želeli ugotoviti, ali obstaja povezava med polimorfizmom +35A/C gena za SOD1, polimorfizmom Val16Ala gena za SOD2, polimorfizmom Gly/Arg gena za SOD3, polimorfizmom -262 C/T gena za katalazo, polimorfizmom Ile105Val gena za GSTP1, polimorfizem genov za GSTM1 in GSTT1, polimorfizmom 242 C/T gena za p22phox NAD(P)H, polimorfizmom -463A/G gena za mieloperoksidazo, polimorfizmom 4a/b gena za eNOS in polimorfizmom 277 A/G gena za iNOS in aterosklerozo karotidnih arterij pri bolnikih s SB. V presečno raziskavo smo vključili 287 bolnikov s SB tipa 2 in 158 zdravih oseb, ki so bile po spolu in starosti primerljive s preiskovanci s SB. Na ta način smo dobili referenčno skupino za primerjavo debeline intime in medije (DIM) v Pomurju. Preiskovancem smo opravili dvojno barvno dopplersko preiskavo karotidnih arterij in biokemijske preiskave s standardnimi bio-kemijskimi postopki. Vsi preiskovanci so bili slovanskega porekla in niso bili v sorodu. Poli-morfizme smo testirali s pomočjo verižne reakcije s polimerazo, s pomočjo multipleks reakcije PCR in z metodo PCR v realnem času. V pomurski populaciji je DIM pri bolnikih s SB značilno večja kot v zdravih preiskovancih brez diabetesa (1,09 ± 0,12 mm vs. 0,98 ± 0,14 mm; P=0,001). Pri bolniki s SB smo ugotovili, da je ničelni alel GSTT1-0 gena za GSTT1 tvegani alel za večji seštevek plakov na karotidnih arterijah. Genotip TT polimorfizma C242T gena za p22phox NAD(P)H je zaščitni genotip pred aterosklerozo karotid pri bolnikih s SB tipa 2 v Pomurju. Genotip bb polimorfizma 4a/b v intronu 4 gena za eNOS je tvegani genotip za visoki seštevek plakov. Z multivariatno regresijsko analizo smo ugotovili, da imajo nosilci alela T polimorfizma -262 C/T gena za katalazo pomembno nižjo nevarnost tveganja za visok seštevek plakov kot nosilci alela C. Z asociacijsko raziskavo nismo ugotovili povezave med polimorfizmi +35A/C gena za SOD1, Val16Ala gena za SOD2, Gly/Arg gena za SOD3, Ile105Val gena za GSTP1, -463A/G gena za mieloperoksidazo, gena za GSTM1, gena za GSTT1 in 277 A/G gena za iNOS ter aterosklerozo karotidnih arterij pri bolnikih s SB. Z rezultati raziskave smo dobili podatke, ki bodo doprinesli k boljšemu razumevanju pomena genetskih in biokemijskih dejavnikov tveganja pri nastanku ateroskleroze karotid, prav tako pa tudi potrjujejo njihovo pomembno vlogo pri strukturi plakov in razširjenosti plakov pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Ključne besede: sladkorna bolezen, karotidna ateroskleroza, klasični dejavniki tveganja za srčnožilna obolenja, debelina intime - medije, seštevek plakov, debelina plakov, oksidativni stres, polimorfizmi genov oksidativnega stresa, Cu/Zn superoksidna dismutaza, Mn superoksidna dismutaza, zunajcelična superoksidna dismutaza, katalaza, mieloperoksidaza, glutationska transferaza, NAD(P)H-oksidaza, endotelna dušikova oksidaza, inducibilna dušikova oksidaza
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 3646; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

57.
PRIMERJAVA STRESA PRI ZAPOSLENIH V LETU 2014 V PRIMERJAVI Z LETOM 2011
Saša Stamenković, 2015, magistrsko delo

Opis: V sodobnem svetu, ki ga živimo in vse hitrejšem tempu življenja, je stres postal del vsakdana in del vsakega posameznika. Poznamo več vrst stresa. Posebej pomembni sta dve vrsti, pozitivni in negativni stres. Pozitiven stres deluje na človeka pozitivno, saj mu omogoča motivacijo za reagiranje, odločanje in osredotočenost na neko stvar ali situacijo. V veliki meri pa je danes stres predvsem negativen. Kljub temu se moramo stres naučiti obvladati oz. ga premagovati z najrazličnejšimi tehnikami oz. načini obvladovanja stresa. Danes, ko so izvori stresa vse pogostejši, je zelo pomembno, da se posamezniki in podjetja osredotočajo na obvladovanje stresa oz. stresnih situacij. Vse več je namreč ljudi, ki pravijo, da je poglavitni razlog stresa prav delo. Delo tako povzroča stres pri zaposlenih, kar negativno vpliva tudi na delodajalce oz. organizacijo samo. Zniža se lahko produktivnost in učinkovitost, kar se lahko odrazi kot odpuščanje delovne sile. Spremembe v organizaciji povzročajo vse večji stres in vse to negativno vpliva na uspešnost organizacije. V magistrskem delu smo se zato odločili predstaviti stres, zato smo v teoretičnem delu predstavili pojem stres, opredelili vrste stresa, našteli in opisali simptome oz. izvore stresa. Nato smo opisali tudi posledice stresa, tako za organizacijo kot tudi za posameznika in družbo. Ker je vedno več načinov obvladovanja stresa, smo opisali tudi nekatere možne načine obvladovanja stresa. Opredelili smo načine za obvladovanje stresa na ravni posameznika in na ravni organizacije. Teoretična spoznanja smo podkrepili tudi z empiričnim delom, v katerem smo predstavili podjetje Impol d.o.o. in na podlagi razdeljenih anketnih vprašalnikov ter opravljenih analiz želeli izvedeti izvore stresa na delovnem mestu, simptome, ki se pojavljajo pri zaposlenih in so posledica stresnih situacij ter načine katerih se poslužujejo zaposleni za obvladovanje stresa. Vse te podatke smo zbrali za leto 2011 in za 2014 ter jih uporabili za primerjavo med zaposlenimi v omenjenih obdobjih. Raziskava je pokazala veliko zanimivih ugotovitev. Ugotovili smo, da se izvori stresa med letoma 2011 in 2014 delno razlikujejo. Prav tako smo ugotovili tudi, da so zaposleni v letu 2011 bili na splošno bolj obremenjeni s stresom na delovnem mestu. Rezultati so pokazali tudi, da so simptomi stresa v večji meri izraženi leta 2011 in da so se zaposleni s stresom bolje spoprijemali leta 2011, čeprav so bile razlike minimalne.
Ključne besede: stres, izvori stresa, dejavniki stresa, posledice stresa, obvladovanje stresa
Objavljeno: 10.09.2015; Ogledov: 700; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

58.
PREPOZNAVANJE IN OBVLADOVANJE STRESA V DRUŽBAH SKUPINE IMPOL
Željka Kutija, 2012, magistrsko delo

Opis: Ko se soočamo s številnimi spremembami, pogosto doživljamo stresne trenutke. Stres je postal del našega vsakdana, s katerim se moramo naučiti živeti, preventivno ravnati, da se mu čim bolj ognemo in ga pravočasno prepoznamo in ustrezno obvladujemo. Predvsem pa je treba vedeti, da lahko stres na nas vpliva negativno ali pozitivno. In nekaj stresa ljudje dejansko potrebujemo, saj nas motivira in nam omogoča, da se osredotočimo, sprejemamo odločitve in delujemo pozitivno. Kot glavni izvor stresa ljudje vedno bolj navajajo delo in z njim povezljiva dogajanja. Dejavnikom stresa dela se še vedno posveča premalo pozornosti. Stres ni karakteristika samo managerskega dela, ampak je povezan z vsemi deli oz. delovnimi situacijami. Ostra konkurenca, prestrukturiranje podjetij, reorganizacija proizvodnje in menedžmenta, stalne spremembe v tehnologiji, potrebnih znanjih, veščinah in pogojih dela, grožnja ukinjanja delovnih mest, nadurno delo in odpuščanja ter druge lastnosti sodobnega dela in poslovanja dodatno vzpodbujajo stres in nikomur ne prizanesejo. V nalogi smo dali poudarek na obravnavo stresa na delovnem mestu, ki postaja vse večji problem tako za posameznike (zaposlene) kot za delodajalce (delovne organizacije). V teoretičnem delu naloge smo raziskovali pojem stres v širšem smislu in pojem stresa na delovnem mestu, vrste in izvore stresa ter vpliv prisotnosti stresa na delovnem mestu na učinkovitost zaposlenih. Znano je dejstvo, da zaposlenim, ki so pod stalnim negativnim stresom, upada produktivnost, prav tako se pogosteje zatekajo k absentizmu, kar pa posledično vpliva tudi na uspešnost organizacije. Zato bi moralo biti prepoznavanje in obvladovanje stresa na ravni organizacije in prav tako na individualni ravni ena izmed temeljnih strategij. Raziskali smo tudi individualne in organizacijske metode obvladovanja stresa. Če posamezniki in organizacije poznajo izvore stresa, njegove učinke in posledice, potem se z njim tudi lažje in učinkovitejše soočajo. Teoretična stališča različnih avtorjev smo poskušali podkrepiti s praktičnim delom magistrske naloge. Zanimalo nas je predvsem, kaj anketiranci-zaposleni v skupini Impol navajajo kot izvor stresa na delovnem mestu, ali pri sebi opažajo simptome, ki bi lahko bili posledica stresnih situacij, ter metode spoprijemanja in obvladovanja stresa v domačem okolju in na delovnem mestu. Z raziskavo smo prišli do zanimivih spoznanj, ki so predstavljena v nadaljevanju magistrske naloge.
Ključne besede: Stres, izvori stresa, posledice stresa, delovna storilnost, metode obvladovanja stresa
Objavljeno: 23.08.2012; Ogledov: 1312; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

59.
ANALIZA STRESA ZAPOSLENIH V OSNOVNI ŠOLI
Bojana Kamenšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Stres je vsakdanji pojav tako v zasebnem kot tudi poklicnem življenju. Lahko bi rekli, da stres daje močan pečat našemu življenju in delu. Nesmiselno bi bilo pričakovati, da bi lahko v današnjem času živeli popolnoma brez stresa. Na srečo pa si lahko pri njegovem obvladovanju najbolj pomagamo sami. Poznamo različne tehnike za obvladovanje stresa, kot so joga, fizična aktivnost, upravljanje s časom, zdrava prehrana, avtogeni trening, meditacija, masaža … Človek ne more vplivati na zunanje okolje in dogajanje okrog sebe, lahko pa nadzoruje svoje telo, misli, dihanje in čustva ter tako prepreči negativne učinke stresa. V določenih situacijah pa lahko stres na posameznika deluje tudi spodbudno in pozitivno. Zaradi tega smo lahko bolj ustvarjalni, uspešni in motivirani za delo. Problem nastane, ko začne posameznik zaradi prevelikih pritiskov fizično in psihično odpovedovati. Stopnja stresa je odvisna od vsakega posameznika, največkrat pa se kaže na čustveni, telesni in vedenjski ravni. Stres na delovnem mestu je zelo pogost pojav in je eden glavnih težav danes, zato je pomembno, da organizacija ukrepa pravi čas in pravilno – s programi ali tehnikami za obvladovanje stresa. Raziskava, ki smo jo izvedli v izbrani organizaciji, je pokazala, da zaposleni v večini poznajo tehnike za obvladovanje stresa, vendar jih pogosto ne izvajajo. Zaposleni so največkrat pri delu preobremenjeni, kar pripelje do simptomov, kot so utrujenost, pozabljivost, nespečnost in glavobol. Menijo, da bi organizacija morala storiti več za preprečevanja stresa. Tudi sami menimo, da bi organizacija v veliki meri lahko stanje izboljšala sama, če bi uvedla programe za premagovanje stresa in druge tehnike, ki smo jih predlagali kot rešitve.
Ključne besede: - stres - simptomi stresa - stres med zaposlenimi - premagovanje stresa - tehnike sproščanja
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 962; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

60.
ANALIZA STRESA V ORGANIZACIJI SPL
Anita Pirc Gorenc, 2012, diplomsko delo

Opis: Zaradi načina življenja ter ekonomskih in gospodarskih razmer, postaja stres vse bolj pogost pojav v našem življenju. Vpliva na kvaliteto življenja, na zdravje posameznika ter na njegove psihične in telesne sposobnosti. Daljša izpostavljenost stresu je lahko tudi vzrok resnim boleznim. Največji povzročitelji stresa so najpogosteje stresorji, ki izhajajo iz našega delovnega okolja. Raziskava, ki smo jo opravili v organizaciji SPL je pokazala, da so zaposleni na delovnem mestu operativnega upravnika stresu najbolj izpostavljeni pri delu s strankami, delu izven delovnega časa, zaradi slabe organiziranosti dela, neenakomerne porazdelitve dela, ter komunikaciji znotraj organizacije. Iz ankete je razvidno, da so zaposleni zaradi stresa bolj razdražljivi, pozabljivi, se težje koncentrirajo, pogosto čutijo preobremenjenost in izčrpanost. Menimo, da mora delovna organizacija problematiki stresa posvetiti več pozornosti. Poskrbeti mora za odpravo dejavnikov povezanih z njeno organiziranostjo, ki povzročajo stres, ter se aktivno vključiti v programe za premagovanje stresa.
Ključne besede: stres, stresorji, delovno okolje, problematika stresa, program za premagovanje stresa
Objavljeno: 15.11.2012; Ogledov: 1357; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (811,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici