| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 170
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
STRES IN PROFESIONALNI RAZVOJ UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
Janja Pulko, Maja Rajh, 2009, diplomsko delo

Opis: Stres je tesno povezan z našim vsakdanjim življenjem in delom. Lahko bi rekli, da jima daje močan pečat. Dejstvo je, da je vsak poklic kdaj stresen in poklic učitelja razrednega pouka pri tem ni izjema. V diplomskem delu smo se tematike stresa lotili v navezavi na poklicni razvoj učitelja in umestitev šole v urbano ali ruralno okolje. V teoretičnem delu naloge opišemo poklic učitelja in opredelimo termin stres ter predstavimo simptome, vrste in faze stresa ter kako stresogene situacije vplivajo na poklic učitelja. Teoretični del zaključujemo s podrobnejšimi napotki, kako se s stresom soočiti in kako ga v vsakdanjem življenju uspešno obvladovati. V empiričnem delu pa smo ugotavljali, kakšna je pojavnost stresa pri učiteljih razrednega pouka na območju severovzhodne Slovenije. Pri tem nas je še posebej zanimalo, ali obstaja razlika v prisotnosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na mestnih in podeželskih šolah in pri učiteljih z različno delovno dobo. Rezultati so pokazali, da se učitelji pri svojem delu s stresom srečujejo in pri sebi opažajo zlasti telesne in čustvene simptome stresa. Obremenjujoče oziroma stresno pa na učitelje vplivajo vsakodnevno delo z učenci, odnosi z vodstvom šole, s sodelavci in s starši učencev. Pri tem nismo opazili bistvenih razlik glede na delovno dobo učiteljev in glede na to, kakšen status ima šola, na kateri ti učitelji poučujejo. Ugotovili pa smo, da učitelji stres dokaj uspešno obvladujejo z različni strategijami, pri tem še posebej izstopajo učitelji, ki so zaposleni v urbanih okoljih.
Ključne besede: Razredni učitelj, profesionalni razvoj, mesto – podeželje, stres, simptomi stresa, stresogene situacije, obvladovanje stresa.
Objavljeno: 11.06.2009; Ogledov: 3118; Prenosov: 534
.pdf Celotno besedilo (1012,10 KB)

12.
STRES NA DELOVNEM MESTU ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA
Aleksander Valič, 2009, diplomsko delo

Opis: Živimo v času in okolju, ki cenita predvsem materialne dobrine. Živimo prehitro, pod pritiskom. Vedno se nam mudi in ne najdemo dovolj časa zase. Znašli smo se v toku življenja, ki nas obrača in vrtinči, tako da sploh ne utegnemo pomisliti, ali je takšno življenje dobro. Ne vprašamo se, kako smo in kaj je prav za nas. Pomanjkanje sposobnosti za obvladovanje okoliščin kot so izpolnjevanje zahtev, izzivov, vodi v stres. Zelo je pomembno, da se stres dobro zavedamo in da smo seznanjeni z njegovimi posledicami. To spoznanje dopušča možnost, da tedaj prav ravnamo ali v nekaterih primerih ga lahko odpravimo. Diplomska naloga je osredotočena na stres, s katerim se zavarovalni zastopniki srečujemo skoraj vsak dan. Raziskava je pokazala, da je najpogostejši dejavnik stresa preobilica dela in odnos med vodstvom in zaposlenimi, ki na žalost niso vedno dobri, ter nesporazumi s strankami.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, dejavniki stresa, posledice stresa, preobilica dela
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 2519; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (528,44 KB)

13.
VPLIV STRESA NA MOTIVACIJO ZAPOSLENIH
Jasmina Zukanović, 2009, diplomsko delo

Opis: Na delovnem mestu, kjer ni čutiti vpliva negativnega stresa, je ključ do uspeha, ključ do ustvarjalne in produktivne organizacije. Zato so vplivi ustreznih delovnih pogojev, nagrajevanja, napredovanja, možnosti poklicnega razvoja, možnosti soodločanja pri upravljanju in drugih dejavnikov, ki vplivajo na delovno zadovoljstvo posameznika. Vsem stresnim situacijam se ne moremo izogniti, stres pa ni vedno škodljiv. Ščepec stresa ne škoduje, ampak lahko življenje začini. V času hitrega napredka tako v širšem družbenem kot gospodarskem prostoru samo vlaganje v tehnologijo za uspešnost gospodarskih družb ni zadostno. Za napredek, rast in konkurenčnost so neprecenljivi ustrezno usposobljeni zaposleni, ki s svojo energijo, znanjem in idejami pomenijo največji kapital, s katerim podjetje razpolaga. K učinkovitosti in kreativnosti zaposlenih pa v veliki meri prispeva ustrezna motivacija. Zadovoljni in visoko motivirani ljudje ustvarjajo novo vrednost in prinašajo konkurenčno prednost trgu. Namen diplomskega dela je predstaviti pomen stresa, ki se odraža na celotnem organizmu. Povzroči lahko čustvene, fizične in duševne težave. S stresom pa so povezani tudi nezdravi vedenjski vzorci in navade, kot so alkoholizem, kajenje, prekomerno uživanje hrane, itd. Stresni odziv pa ni nekaj neozdravljivega. Ko odkrijemo vzrok stresa, ga lahko sami odpravimo. Pomembno je, da smo samozavestni, da znamo upravljati s časom in racionalno razmišljati, da ustvarjamo boljše medčloveške odnose ter da skrbimo zase.
Ključne besede: - stres - stresorji - obvladovanje stresa - simptomi stresa - vrste stresa - motivacija
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 2211; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

14.
STRES PRI DELU V ZLATARNI CELJE D.D.
Polonca Siter, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili pojem stres, vzroke, posledice in načine obvladovanja stresa zaposlenih pri delu. Stres smo predstavili tako v teoriji, kot na praktičnem primeru v podjetju Zlatarna Celje d.d. Dandanes je življenje bolj stresno in naporno kot kdajkoli prej. Stresu se ne moremo popolnoma izogniti. Vzroke stresa lahko najdemo v našem delovnem okolju, delovnih pogojih in v nas samih, njegove posledice pa so lahko ogromne in uničujoče tako za posameznika, kot za organizacijo in družbo. Stresu smo izpostavljeni povsod: v službi, v jutranjem prometu in doma. Posledice so lahko telesne, vedenjske in psihične, kot so na primer, utrujenost, izčrpanost, napetost, pogosta obolenja, slabo počutje, slaba koncentracija, depresija itd. Pomembno je, da se s stresom soočimo in se ga naučimo obvladovati, saj to pozitivno vpliva na našo uspešnost in uspešnost na delovnem mestu. Pri obvladovanju stresa zelo pomagajo znanje, izkušnje, dobra organizacija časa, pravilno reševanje problemov in tudi različne sprostitvene tehnike, ki ji dandanes poznamo, kot so meditacija, masaža, joga, wellness itd.
Ključne besede: stres, prepoznavanje stresa, reakcije na stres, vrste stresa, vzroki stresa pri delu, vrste povzročiteljev, posledice stresa pri delu, načini obvladovanja stresa, stres pri delu v Zlatarni Celje d.d.
Objavljeno: 23.11.2009; Ogledov: 2419; Prenosov: 479
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

15.
STRES NA DELOVNEM MESTU V SPLOŠNI BOLNIŠNICI BREŽICE
Anica Erkić, 2009, diplomsko delo

Opis: Zaradi novih vrst tveganj, kot so stres, depresija, nasilje in strah, nastajajo nove bolezni. Vse te spremembe vplivajo na nas in na naše zdravje ter počutje na delovnem mestu. Po navadi tako, da jih niti ne opazimo, dokler ni prepozno. Stres je danes prisoten predvsem v poslovnem življenju, vendar z vso močjo prodira tudi v zasebno. Ljudje se morajo spopadati z novo informacijsko tehnologijo, podaljševanjem delovnega časa, kratkimi pogodbenimi roki. Stres je postal socialno zlo, ki nikomur ne prizanese, vsakdo se mora z njim spopasti. Stres je bistvo sprememb, ki v življenje vnašajo raznolikost. Spremembe so neločljivo povezane z novimi izzivi, zahtevami in nevarnostmi. Ne glede na zunanje okoliščine lahko živimo uspešneje, bolj zdravo, če se naučimo živeti s stresom. Stresni odziv ni nekaj neozdravljivega. Ko odkrijemo vzrok stresa, ga lahko sami odpravimo. Pomembno je, da smo samozavestni, da znamo upravljati s časom, ga nameniti aktivnostim, ustvarjanju boljših medčloveških odnosov ter skrbi zase. Nekaj stresa potrebujemo, saj nas motivira in nam omogoča, da se osredotočimo, sprejemamo odločitve, delujemo pozitivno.
Ključne besede: • Stres • Obvladovanje stresa • Soočanje s stresom
Objavljeno: 11.12.2009; Ogledov: 1544; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (428,13 KB)

16.
ANALIZA STRESA V PODJETJU HIT ŠENTILJ D.D. IN PROGRAM PREPREČEVANJA
Natalija Pučko, 2009, diplomsko delo

Opis: Stres je vpliv, ki smo mu podvrženi vsi. Določena količina stresa je koristna in nas spodbuja k večji učinkovitosti, preveč stresa pa deluje prav nasprotno. Stres ljudi spodbuja in motivira. Manjše stresne dogodke sprejemamo kot nekaj vsakdanjega, kot nekaj zaradi česar je življenje zanimivo. Če je teh dogodkov preveč, se pokažejo kot motnja v zdravju — nespečnost, napetost, glavobol, itd. ter druge bolezni povezane z stresom. Danes je stres dejavnik, ki načne naše zdravje, in če nimamo ustreznih strategij za njegovo upravljanje, lahko uniči vse naše predhodne dosežke. V sodobnem poslovnem svetu so najbolj uspešni tisti, ki imajo dobre ideje in jih tudi učinkovito uresničijo. To so tisti, ki znajo svoje potenciale čim bolj izkoristiti, navdušiti in prepričati druge. Stres na delovnem mestu pa postaja čedalje večja težava tako za posameznika kot za organizacijo. Stres povzroča neskladnost med nami in našim delom, nasprotujočimi zahtevami med našimi vlogami na delovnem mestu in zunaj njega ter neustrezna stopnja nadzora nad delom in življenjem. Zavedati se moramo, da na določene dejavnike v podjetju - neustrezna organizacija dela, slaba plača, slaba komunikacija med zaposlenimi in z nadrejenimi, nekorektno poslovanje s strankami, večizmensko delo po dvanajst ur in več, nenagrajevanje, poseganje podjetja v zasebno sfero, preobremenjenost z delom ali preveč enostavno delo - nimamo vpliva. Stres lahko ima kratkoročni ali dolgoročni odziv. Posamezniki in njihovi delodajalci naj bi kratkoročne simptome jemali resno, pri čemer je treba upoštevati dolgoročne posledice, ne le za posameznika temveč tudi za organizacijo. Stres učinkuje na večino organov in vpliva na najrazličnejša dogajanja v telesu. Telo se na stres odzove tako, da v krvni obtok sprosti hormone. Hormoni lahko povišajo krvni pritisk, utrip srca in frekvenco dihanja. Povečajo se zenice. Takšna oblika odziva se lahko nadaljuje še 24 ur do 48 ur po stresu. Različni dejavniki vplivajo na stres in tako tudi poznamo več različnih vrst stresa. Razlikujemo pozitiven in negativen stres, naravni in umetni stres, eksogeni in endogeni ter akutni in kronični stres. Pri odpravi stresnih posledic je pot do uspeha le ena, in sicer je to sprememba načina in stila življenja. Spremeniti moramo sebe. Za dosego cilja moramo pogledati v svojo notranjost, poiskati svoj notranji mir in prehoditi določeno pot v samega sebe. Osnovna zahteva je pozitivno mišljenje.
Ključne besede: Ključne besede: - stres, - vrste stresa, - simptomi stresa, - stresor, - vzroki stresa, - stres na delovnem mestu, - premagovanje stresa, - preprečevanje stresa.
Objavljeno: 03.06.2010; Ogledov: 2694; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

17.
STRES ZAPOSLENIH V IGRALNIŠKI DEJAVNOSTI
Andreja Volc, 2009, diplomsko delo

Opis: Dandanes so ljudje bolj kot kdaj koli zaposleni in pod pritiskom; vedno se morajo ukvarjati z malenkostmi, ki jih je treba še postoriti, mišičnimi vozli, skrajnimi roki, zoprnimi napakami, utrujenostjo, motenim spancem in glavoboli zaradi gmotnega stanja. Včasih take naglice ni bilo. Dom je bil zatočišče, ljudje so se lahko zleknili v naslanjač z dobro knjigo v roki, se sprostili, oddahnili in uživali v reku » ljubo doma, kdar ga ima ». Takrat se ni dosti govorilo o stresu. Nekateri se morajo doma spoprijeti še z večjimi zahtevami in pritiskom kot na delu- skrbjo za otroke in njihovimi natrpanimi urniki, opravki, čiščenjem, delom na dvorišču, popravili, pranjem; pri vsem tem jih obdaja zaskrbljenost, kako shajati z denarjem. Nekaterim je težave, povezane z delom, zelo težko pustiti na delovnem mestu. Tako so zatopljeni v svoje delo, da kar ne morajo nehati misliti nanj. Tudi ko se imajo doma možnost sprostiti, tega ne zmorejo. Ne morejo kar prestopiti domačega praga, odmisliti skrbi, povezane z delom, in kot starši ali partnerji delovati s polno zmogljivostjo. Stres pride iz našega okolja, iz naših teles ali iz našega uma. Stres iz okolja lahko povzročijo onesnaženost, hrup ali gneča. Telesni stres pa povzroči bolezen, poškodba ali kak telesni napor. Večinoma stres povzroči naše negativno razmišljanje in napačno sklepanje, kar je plod našega uma. Določena raven stresa koristi, saj nam pomaga pri motiviranju za delo in izboljšuje storilnost, preveč dolgotrajnega stresa pa vodi v telesne in psihološke težave. Novejše znanstvene raziskave razkrivajo široko paleto nazdravih posledic, ki jih utegne imeti akutni ali kronični stres. Iz Japonske prihajajo poročila o ljudeh, ki dobesedno umirajo od prenapornega dela. Težave, kot so zvišan krvni pritisk, migrena in bolečine v želodcu, pa tudi tesnoba, depresija in panika, če jih naštejemo samo nekaj, so pogosto povezane s stresom.
Ključne besede: Stres, Zaposleni, Delovno mesto, Simptomi stresa
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 1405; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (699,00 KB)

18.
PREMAGOVANJE STRESA PRI DELU NA PRIMERU ZAVAROVALNICE MARIBOR D.D.
Boštjan Štromajer, 2009, diplomsko delo

Opis: Živimo v družbi, kjer se stres pojavlja posredno zaradi razvoja tehnologij, optimizacije delovnih procesov, visoko zahtevnih opravil. Ljudje so pod vplivom stresa, saj ne sledijo tehničnemu in tehnološkemu napredku. Ko ljudje ne morejo več izpolnjevati kriterijev na delovnih mestih, se pri njih prične pojavljati stres, saj zahteve na delovnih mestih presežejo sposobnosti posameznikov. Stres je globalni problem, ki povzroča človeško trpljenje na telesnem ali čustvenem področju. Povzroča velike stroške organizacije, saj je prisoten na vseh področjih delovanja v organizacijah. Pozitiven stres ljudi spodbudi k uresničevanju ciljev, jih motivira in na njih deluje pozitivno. Negativni stres ima negativne posledice, ki povzroči pri ljudeh bolezni, v skrajnih primerih tudi smrt. Pomemben pravni akt v EU je Direktiva Sveta iz leta 1989, ki delodajalcem nalaga polno odgovornost zagotovitve zdravja in varnosti pri delu, vključno z učinki stresa. O stresu na delovnem mestu je že veliko povedanega in napisanega, vendar premalo storjenega. Menimo, da je ključni dejavnik za preprečevanje stresa država, saj bi lahko z ustreznimi akcijami izdala zakonske akte, ki bi povzročili zniževanja stresa in posledično zniževanje odsotnosti iz delovnih mest, ter tako zniževala stroške organizacij in same države. Odgovorne organizacije, ki želijo konkurirat v globalnem okolju, bodo morale pričeti z zniževanjem stresa v organizacijah.
Ključne besede: Stres, stres na delovnem mestu, posledice stresa, uravnavanje stresa, merjenje stresa
Objavljeno: 22.03.2010; Ogledov: 1907; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

19.
Doživljanje stresa medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v zdravstvenem domu in v bolnišnici
Lara Fidler, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili stres (simptomi, faze in viri stresa, opisane so značilnosti negativnega in pozitivnega stresa, posledice stresa, stres na delovnem mestu in premagovanje stresa). Osredotočili smo se tudi na stres pri medicinskih sestrah. Uporabili smo analitični pristop s študijem domače in tuje literature ter uporabo elektronskih virov. Za zbiranje podatkov in obstoječega stanja smo kot instrument raziskovanja uporabili anketo, ki je obsegala vprašanja o doživljanju stresa medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Zdravstvenem domu Velenje in v Splošni bolnišnici Celje, v mesecu juliju in v avgustu 2009. Vprašalnik je bil zaprtega tipa, razdeljen med 40 naključno izbranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v obeh zavodih. Dobljene rezultate smo preučili in grafično prikazali. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako intenzivno doživljajo stres medicinske sestre in zdravstveni tehniki v zdravstvenem domu in v bolnišnici, hkrati pa ugotoviti najpogostejše dejavnike in vzroke, ki privedejo do stresnih situacij, jih primerjati z ugotovitvami, ki jih navaja literatura in prikazati smernice za preprečevanje oziroma zmanjševanje stresnih situacij na delovnem mestu. Ugotovili smo, da je vzrok za nastanek stresa v zdravstvenem domu v največji meri delo z ljudmi in narava dela. V bolnišnici pa je vzrok za stres odgovorno in izmensko delo. V zdravstvenem domu kot v bolnišnici, pa so mnenja, da je delovna zasedenost negovalnega tima neustrezna in da je delo preobremenjujoče in se mu zaradi tega ne morejo dovolj posvetiti. Stres se pri medicinskih sestrah in zdravstvenih tehnikih v zdravstvenem domu največkrat kaže kot povečana občutljivost, občutek pritiska, pretirano delo, občutek napetosti in tesnobe. V bolnišnici pa občutijo stres v obliki povečane občutljivosti, želja po menjavi delovnega mesta, slabi medsebojni odnosi in pretirano delo. Na delu pa najpogosteje občutijo bolečine v hrbtenici.
Ključne besede: stres, doživljanje stresa, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, izgorevanje.
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 4174; Prenosov: 938
.pdf Celotno besedilo (603,08 KB)

20.
Prepoznavanje in pojav stresnih situacij pri študentih
Andreja Rogač, 2010, diplomsko delo

Opis: Stres je danes nekaj povsem običajnega in nujno potrebnega, da smo dejavni in uspešni na svojem področju, vendar vse do neke meje. Ko stres postane premočan, postane nadloga za vse nas. Študentje se pogosto ne zavedajo, da jim na poti do cilja stoji mnogo stresnih dogodkov, ki jim lahko poruši samozavest in njihov stil življenja. Zato smo se odločili, da bomo raziskali mnenja študentov v zvezi s stresom in doživljanjem stresenih situacij. V diplomskem delu smo opisali stres, njegovo zgodovino, predstavili smo faze stresa in stresne situacije, doživljanje le-teh ter načine spoprijemanja z njimi. Opisali smo tudi simptome stresa, ki kažejo na to, da se je razvil stres. Posebno poglavje smo namenili stresu med študijem, opisali nekatere vzroke za stres, ki se pojavlja v študijskem obdobju in možne načine, kako se stresu izogniti ter aktivnosti za zmanjševanje stresa med študijem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med študenti zdravstvene nege Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru v letu 2009. Rezultate smo pridobili z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 18 vprašanj zaprtega in pol odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 81 študentov. Želeli smo ugotoviti, kako pogosto se študentje srečujejo s pojavom stresa in kako le-ta vpliva nanje ter najpogostejše vzroke za nastanek stresnih situacij. Rezultati raziskave so pokazali, da se večina študentov sooča s stresom in da le-ta ključno vpliva na rezultate njihovega dela. Ugotovili smo tudi, da stres vpliva na učenje študentov tako, da dosegajo slabše rezultate, kot bi si želeli in, da izgubljajo motivacijo za nadaljnje učenje.
Ključne besede: stres, stresne situacije, študij, stresor, prepoznavanje stresa.
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 2453; Prenosov: 546
.pdf Celotno besedilo (720,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici