| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


161 - 170 / 170
Na začetekNa prejšnjo stran891011121314151617Na naslednjo stranNa konec
161.
Stres na delovnem mestu v izbranem podjetju v gorenjski regiji
Tjaša Plaznik, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Obravnavali smo stres na delovnem mestu v izbranem podjetju v gorenjski regiji. Zaposleni se s stresom na delovnem mestu vsakodnevno soočajo, kar v današnjem času predstavlja velik izziv za uspešno poslovanje podjetja. V teoretičnem delu smo se s pregledom literature seznanili s pojmom stresa na delovnem mestu. V nadaljevanju smo predstavili vrste in vzroke stresa na delovnem mestu. Obravnavali smo tudi posledice stresa na delovnem mestu, tako na ravni posameznika, kot na ravni organizacije. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali prisotnost stresa na delovnem mestu v izbranem podjetju. Poleg tega nas je zanimalo ali obstaja povezava med stopnjo izobrazbe zaposlenih in občutkom stresa na delovnem mestu ter povezanost delovne dobe z občutkom stresa na delovnem mestu. Sodelujoče v raziskavi smo spraševali po vzrokih, simptomih in posledicah, ki jih občutijo zaradi stresa na delovnem mestu. Ob koncu smo na osnovi empiričnega dela odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in preverili naše hipoteze ter navedli nekaj priporočil za zmanjšanje stresa na delovnem mestu, ki bi koristila tako delavcem kot delodajalcem. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se večina zaposlenih vsaj občasno srečuje s stresom na delovnem mestu. Stres jim povzroča predvsem podaljševanje delovnega časa zaradi povečanega obsega dela, prav tako pa veliko vlogo pri stresnih trenutkih igra premajhen zaslužek in pretirana delovna obremenitev. Ti odgovori so bili z naše strani deloma pričakovani, saj se v podjetju pogosto dogaja, da morajo proizvodni delavci podaljševati delovni čas zaradi povečane količine naročil, režijski delavci pa zaradi pomanjkanja kadra na nekaterih področjih. Hkrati smo s postavljenimi hipotezami želeli ugotoviti, ali na občutek stresa na delovnem mestu vpliva stopnja izobrazbe, dolžina delovne dobe, povečan obseg dela in čas, ki si ga zaposleni vzamejo zase. Potrdili smo le eno hipotezo, in sicer da na občutek stresa na delovnem mestu vpliva podaljševanje delovnika zaradi povečanega obsega dela, menimo pa, da bi ob večjem številu anketirancev lahko potrdili še katero od postavljenih hipotez. Menimo, da bi s povečanjem plač, predvsem proizvodnim delavcem, pridobili večjo pripadnost delavcev podjetju. Prav tako bi bili zaposleni bolj zadovoljni in večkrat pripravljeni narediti kakšno naduro, ki jih sedaj opravljajo z odporom ali pa slabo voljo. Med režijskimi delavci bi se stres pri delu lahko zmanjšal z zaposlitvijo dodatnega kadra, ki bi pripomogel k večji kvaliteti opravljenega dela, hkrati pa bi vsi lahko delali bolj razbremenjeno in produktivno. Podjetje bi lahko poskusilo tudi z uvedbo delavnic na temo stresa, kjer bi zaposlene podučili o temi in jih seznanili z načini spopadanja s stresom na delovnem mestu. Vsekakor je to mogoče le v primeru, ko so tudi zaposleni željni sprememb in novega znanja, saj je v primeru, ko zaposleni niso pripravljeni nič storiti za izboljšanje stanja, ves trud zaman.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, vrste stresa na delovnem mestu, vzroki stresa na delovnem mestu, posledice stresa na delovnem mestu
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 266; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

162.
Analiza stresa pri zaposlenih v podjetju x
Špela Jug, 2019, magistrsko delo

Opis: Življenje je postalo eno samo hitenje, vsi kar naprej nimamo časa, vedno se nam mudi, kar naprej moramo nekaj narediti, se ves čas prilagajati spremembah, učiti nekaj novega, ter kar naprej komu ugajati. Vse to primora k temu, da smo ljudje vedno bolj pod stresom, vsak drugi ima težave z zdravjem in vse to le zaradi stresa. Sploh se ne znamo več umiriti, zadihati in si vzeti čas drug za drugega. Ljudje smo različni, eni so za stres bolj dovzetni, drugi manj, vse je odvisno od tega, kakšen karakter ima kdo in kakšna osebnost nas je zaznamovala. Stres nastaja zaradi obveznosti v službi in zunaj nje, posameznik lahko na vpliv in posledice stresa vpliva, tako da jih redno premaguje in sproti rešuje, si nekaj časa zase in dela, to kar ga veseli. V mnogih podjetjih se trudijo, da bi bili zaposleni manj pod stresom, z raznimi strategijami in programi za reševanje stresa. V magistrskem delu z naslovom Analiza stres pri zaposlenih v podjetju X smo raziskali, kaj zaposlene spravlja v stres, v kakšni meri ga doživljajo, kakšne posledice jim prinaša, ter kako se z njim spopadajo. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, sestavljata ga teoretični del in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo preučili zbrano literaturo o stresu. Zapisali smo definicije stresa, kakšnimi vrstami stresa vse se lahko srečamo in katere modele stresa poznamo. Opisali smo izvore stresa v delovnem okolju in izven njega, preučili kakšne individualne razlike in stres, kakšne posledice stres prinaša in kako se lahko posameznik in podjetje z njimi sooči in jih premaga. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili podatke o tem, kaj zaposlenim v podjetju X povzroča stres, v kakšni meri ga doživljajo, kakšne posledice jim prinaša, ali so pod pritiskom in kako se spopadajo s stresom. Z anketnim vprašalnikom, smo dobili vpogled v to, kaj v največji meri povzroča stres anketiranim zaposlenim, kakšne posledice doživljajo in kakšnih tehnik, metod se poslužujejo za premagovanje stresa. Ugotovili smo tudi, kako imajo v podjetju X razvite programe za premagovanje stresa, ter kako se jih poslužujejo. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo preverili hipoteze, katere smo nato potrdili ali zavrnili.
Ključne besede: stres, vrste stresa, izvori stresa, simptomi in posledice stresa, premagovanje stresa, programi za obvladovanje stresa
Objavljeno: 20.08.2019; Ogledov: 162; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

163.
Povezava med kakovostjo spanja in doživljanjem stresa pri reševalcih
Natalija Fekeža, 2019, diplomsko delo

Opis: Stresne situacije in posledično slabša kakovost spanja, je v prehospitalnem okolju pereč problem tamkajšnjih zaposlenih. Poleg slabše kakovosti spanja in zaznanega stresa pa sorazmerno s slednjim raste tudi stopnja skrbi za zdravje, saj višji kot je stres, višja je skrb.
Ključne besede: poklicni stres, kvalitetno spanje, prehospitalno okolje, nujna medicinska pomoč, zaznavanje stresa, skrb za zdravje.
Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 46; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (468,48 KB)

164.
Simptomi stresa pri brezposelnih v pomurski regiji
Simon Špilak, 2019, magistrsko delo

Opis: Brezposelnost prav zagotovo predstavlja velik del težav v gospodarstvu. Predvsem v pomurski regiji je brezposelnost dober pokazatelj težav, s katerimi se soočajo prebivalci. Poleg tega, da ostanejo brez zaposlitve, jih prizadenejo še druge težave, ki jih posledično prinaša brezposelnost. Brezposelni se tako poleg finančnih težav soočajo še s stresom, ki pa lahko resno ogrozi njihovo zdravje, če ga ne prepoznamo dovolj zgodaj. Zato je zelo pomembno, da smo seznanjeni s posledicami, ki jih prinaša čezmerni stres na naše zdravje in tudi posledično na osebe, s katerimi živimo. Stres ni nujno samo negativen, obstaja tudi dober stres, vendar smo bolj pozorni na negativnega, saj se lahko hitro nadaljuje v kronični stres. V nalogi smo bili pozorni na simptome stresa, ki se pojavijo, ter na posledice, ki jih pustijo.
Ključne besede: stres, simptomi stresa, posledice stresa, brezposelnost
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 31; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (795,52 KB)

165.
Spoprijemanje s stresom med prvimi posredovalci pri nudenju prve pomoči na nujnih intervencijah
Davorin Breg, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: V magistrskem delu smo predstavili problematiko stresa med prvimi posredovalci pri nudenju prve pomoči na nujnih intervencijah in njihovo spoprijemanje s stresom. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 95 prvih posredovalcev prostovoljnih gasilskih društev Območne gasilske zveze Ptuj. Uporabili smo priložnostni vzorec. Rezultati raziskave so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel in hipoteze preverjene s pomočjo statističnega paketa SPSS V24. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirani telesne, čustvene in vedenjske simptome stresa občutijo redko, zelo redko oziroma nikoli. Ugotovili smo, da ženske pogosteje kot moški občutijo vse simptome stresa, da za sproščanje najpogosteje koristijo hobije in prostočasne aktivnosti ter da vse oblike psihosocialne pomoči koristijo redko oziroma zelo redko ali nikoli. Nismo uspeli dokazati statistično značilne povezave med zadovoljstvom z delom in posluževanjem skupinskih razbremenilnih pogovorov. Ugotovili smo tudi, da pri prvih posredovalcih, ki za tehniko sproščanja koristijo pogovor s prijatelji, in pogostostjo skupinskih razgovorov obstaja statistično značilna šibka pozitivna povezanost. Prav tako obstaja šibka pozitivna povezanost med prvimi posredovalci, ki za tehniko sproščanja koristijo pogovor s prijatelji, in pogostostjo individualnih razbremenilnih pogovorov v organizaciji. Sklep: Raziskava je pokazala nizko občutenje simptomov stresa in nizko koriščenje psihološke pomoči ter tehnik sproščanja, kar ne pomeni, da stresa med prvimi posredovalci ni oziroma da je ta nizek. Obstajajo možni razlogi za takšne ugotovitve, ki bi jih bilo vredno raziskati z razširjeno raziskavo. Tako raziskava podaja izhodišča za nadaljnjo raziskovanje.
Ključne besede: simptomi stresa, posledice stresa, stres med prvimi posredovalci, psihološka pomoč, pogovori, sproščanje.
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 78; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (591,16 KB)

166.
Analiza stresa pri zaposlenih v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o.
Uroš Kidrič, 2019, magistrsko delo

Opis: Današnji tempo življenja zagotovo vsakega izmed nas kdaj pripelje v stresno situacijo. Povod je lahko nek dogodek, situacija, oseba ali predmet. Ker se temu pravzaprav ne moremo izogniti, je še toliko bolj pomembno, kako se s pojavom stresa soočamo. Največ je namreč odvisno od nas samih. V magistrskem delu smo analizirali izvore, posledice in načine premagovanja stresa pri zaposlenih v managementu podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o. Magistrsko delo sestavljata teoretični in praktični del. S pomočjo tuje in slovenske znanstvene in strokovne literature smo zapisali definicije stresa, njegovo zgodovinsko razlago, vrste in modele stresa ter dimenzije, ki nam pomagajo razumeti, kako se ljudje razlikujejo pri obvladovanju stresa in kako individualne razlike vplivajo na odnos med dejavniki stresa in pojavom stresa pri posamezniku. Predstavili smo tudi potencialne dejavnike stresa, možne posledice stresa in načine za premagovanje stresa. V empiričnem delu smo s pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika analizirali stres na ravni višjega, srednjega in nižjega managementa v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o.. Ugotovili smo, da so zaposleni izpostavljeni stresu, a ga dokaj uspešno obvladujejo. Pri tem jim pomaga tudi organizacija. Po posameznih sklopih smo predstavili rezultate anketnega vprašalnika. Ob koncu smo na podlagi le-teh potrdili oziroma zavrnili posamezne hipoteze in zapisali še nekaj priporočil za izboljšavo, po katerih bi se počutje zaposlenih v delovnem okolju podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o. še izboljšalo.
Ključne besede: stres, dejavniki stresa, posledice stresa, obvladovanje stresa, premagovanje stresa
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 58; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

167.
Primerjava stresa med računovodji in drugimi zaposlenimi v podjetju x
Nuša Fekonja, 2019, diplomsko delo

Opis: Vedno več ljudi je v današnjem hitrem tempu življenja izpostavljenih stresu, zato lahko rečemo stresu tudi novodobna bolezen. Veliko ljudi se stresa zaveda prepozno, ko se že razvijejo duševne, vedenjske ali telesne posledice. Nekateri se kljub zavedanju, da pri sebi opažajo negativne posledice stresa, ne poslužujejo pravilnih tehnik spopadanja z njim. Stres pa lahko ima tudi pozitiven vpliv, vendar moramo le tega znati izkoristiti in paziti, da ni prekomeren. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo opredelili računovodstvo in delo računovodje, predstavili smo kodeks poklicne etike računovodje in pripravo letnega in računovodskega poročila. Opredelili smo stres in predstavili vrste stresa, opisali smo tudi različne izvore stresa ter posledice za posameznika in organizacijo. Zapisali smo tudi različne strategije, ki posamezniku pomagajo zmanjšati vpliv stresa. Predstavili smo tudi ukrepi, ki jih lahko izvede organizacija za premagovanje stresa pri zaposlenih. V empiričnem delu diplomskega projekta smo izvedli anketni vprašalnik med 60 zaposlenimi v podjetju X o tem, v kakšni meri občutijo stres, kakšne simptome opažajo, kaj jim povzroča največ stresa in kako oni sami ter kako podjetje skrbi za premagovanje le tega. Ugotovili smo, da zaposleni v podjetju X pri delu občutijo stres. Največkrat kot posledico za stres navajajo preobremenjenost z delom in pomanjkanje časa pri opravljanju nalog. Samo podjetje X po mnenju zaposlenih ne nameni dovolj pozornosti stresu.
Ključne besede: stres, računovodstvo, posledice stresa, simptomi stresa, načini za premagovanje stresa
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 22; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

168.
Vpliv stresa na organizatorje pri organizaciji dogodkov
Luka Muhič, 2019, magistrsko delo

Opis: Strokovnjaki uvrščajo kot enega izmed najbolj stresnih poklicev na svetu poklic organizatorja dogodkov. Kako vpliva stres na organizacijo dogodka in posameznika, smo opredelili skozi teoretično in raziskovalno delo. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili sam pomen stresa na delovnem mestu, vplive iz okolja na stres – stresorje, posledice stresa (vključno z izgorelostjo na delovnem mestu) in kako stres obvladovati oz. premagati. Za povezavo stresa z organizacijo dogodka pa smo opredelili potek dela organizatorja dogodka. V raziskovalnem delu smo skozi kvalitativno analizo polstrukturiranih intervjujev ugotovili zahtevnost dela organizatorja dogodka, kako posamezniki zaznavajo stres, faze oz. procese dela, kjer organizatorji dogodkov zaznavajo stres, vzroke stresa, fizične, psihične in vedenjske posledice stresa ter tehnike/dejavnosti za obvladovanje stresa. Ugotovljeno je, da je delo organizatorja zahtevno delo, pri katerem je veliko stresnih situacij. Stres se največkrat pojavi tik pred samo izvedbo dogodka zaradi vpletenosti predvsem v koordinacijo, preverjanje in nadzor, to so obenem tudi vzroki stresa, posledice, ki jih stres povzroči, pa so najpogosteje: utrujenost, težave z želodcem, bolečine v mišicah, izgorelost, stiska, nespečnost, zmedenost, nihanje razpoloženja, vzkipljivost itd. Najbolj učinkovita tehnika za obvladovanje in premagovanje stresa je po mnenju intervjuvancev telesna oz. fizična aktivnost. Ugotovljeno je, da je delo organizatorja zelo stresen poklic, saj je jasno, da ob večini organizacij ne gre vedno vse po načrtu in po navadi gre nekaj narobe, zato je pomembno, da smo pri organizaciji dogodkov fleksibilni in odporni na slabe situacije, ki lahko vodijo v stres, torej da se ne zlomimo ob težkih trenutkih, kajti z dogodkom oz. z načrtovanjem moramo nadaljevati ne glede na vse.
Ključne besede: stres pri organizatorjih dogodkov, organizacija dogodkov, vzroki stresa, posledice stresa, premagovanje/obvladovanje stresa
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 37; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

169.
Intervencije za preprečevanje izgorelosti medicinskih sester v enotah intenzivne terapije
Doroteja Sonički, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sindrom izgorelosti je definiran kot kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti, ter je eden izmed pogostejših vzrokov za absentizem pri medicinskih sestrah v intenzivni enoti. Stranski učinki sindroma izgorelosti so lahko depresija, kronična izčrpanost, nihanje samopodobe in panični napadi. Namen diplomskega dela je predstaviti intervencije, s katerimi si lahko medicinske sestre v enotah intenzivne terapije lajšajo simptome sindroma izgorelosti. Raziskovalna metodologija: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literatura je bila pridobljena s pomočjo podatkovnih baz PubMed, Sage Journals in Cinahl. Uporabljen je bil sistematični pregled strokovne ter znanstvene literature. V končno analizo smo vključili 13 raziskav. Rezultati: Medicinske sestre lahko izboljšajo svoje mentalno zdravje z manjšimi intervencijami kot so: pogovor s starejšimi sodelavci o težavah in neprijetnih dogodkih v delovnem času, odlična uvedba bi bili tudi mesečni sestanki o neprijetnih dogodkih, kateri so se tekom delovnih dni zgodili. Prav tako je ugašanje luči za daljši čas ter zmanjšanje hrupa ena izmed intervencij, ki vplivajo na zmanjšanje sindroma izgorelosti. Za učinkovito intervencijo se je izkazal tudi miselni trening in trening za izboljšanje komunikacijskih veščin. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre v enotah intenzivne terapije izkazujejo svojim pacientom ogromno skrbi in sočutja, pri tem pa skozi hiter in naporen tempo pozabljajo nase, zato pogosto postanejo preveč izčrpane in utrujene. Intervencije za preprečevanje sindroma izgorelosti ponujajo medicinskim sestram možnost zmanjšanja negativnih simptomov. Zato je ključnega pomena, da se začne raziskovati v smeri preprečevanja in zdravljenja sidroma izgorelosti.  
Ključne besede: zdravstvena nega, preprečevanje bolezni, posledice, simptomi, obvladovanje stresa.
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 180; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (896,65 KB)

170.
Prisotnost stresa pri zdravstvenih delavcih v psihiatriji ob izvajanju posebnih varovalnih ukrepov
Danijel Forštner, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Beseda stres je ena izmed najpogosteje uporabljenih besed v današnjem času. Zaradi narave dela so zdravstveni delavci vsakodnevno mnogokrat izpostavljeni stresu, v psihiatričnih bolnišnicah pa se med izvajanjem posebnih varovalnih ukrepov izpostavljenost nedvomno poveča, saj le-ta lahko posega tudi v svobodo in integriteto pacienta. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti kateri posebni varovalni ukrepi so najbolj stresni, kako in kdaj jih anketiranci doživljajo kot najbolj stresne in kako se spopadajo z njim. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne ankete. Anketiranci so k anketi pristopili prostovoljno in je bila izvedena med zaposlenimi zdravstvenimi delavci v eni psihiatrični bolnišnici v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 70 anketirancev. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci največji stres doživljajo pri izvajanju posebnega varovalnega ukrepa telesnega oviranja s pasovi. Glede na čas izvajanja posebnega varovalnega ukrepa kot najbolj stresno opredelijo nočno izmeno. Za najpogostejši simptom stresa med izvajanjem posebnega varovalnega ukrepa so izpostavili pospešen srčni utrip. Za obvladovanje stresa pa večina anketirancev uporablja šport in rekreacijo. Diskusija in zaključek: Tempo in način dela zdravstvenih delavcev je zaradi izmenske narave dela podvržen povečani stresnosti. Zaradi načina dela je v psihiatričnih bolnišnicah izpostavljenost stresu še večja zaradi posegov v osebne svoboščine in pravice posameznikov, kar lahko privede do izpostavljenosti različnim vrstam agresivnosti. Zaposlenim je potrebno nuditi potrebno podporo v smislu razreševanja težav oz. analiziranju dogodkov ter omogočanje zadostnega počitka.
Ključne besede: Duševno zdravje, prisila, omejitev, obvladovanje stresa, psihiatrične ustanove.
Objavljeno: 24.12.2019; Ogledov: 205; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (865,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici