| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
INSTRUMENTI ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE EU DO DRŽAV GCC
Anja Zupanc, 2009, diplomsko delo

Opis: Integraciji EU in GCC se pogajata za prostotrgovinski sporazum, ki bo prvi sporazum med dvema regionalnima integracijama. Sporazum bo celovit in bo vseboval različna področja, ki spadajo tudi v širše sodelovanje med EU in GCC. Pogajanja trajajo že od leta 2003 in navzven izgleda, kot da se nikamor ne premaknejo. Vendar pa vključujejo najrazličnejša področja, pri katerih je potrebno uskladiti ekonomijo in politiko obeh regij in prilagoditi posamezne zakone. Pri tako zapletenem sporazumu, ki je prvi sporazum s takšno širino in bo predstavljal osnovo za nadaljnje sporazume med integracijami, ni nič čudnega, da pogajanja trajajo že vrsto let in da sporazum še ni podpisan. Pojavljajo se tudi različne ovire, kot so varnost v integraciji GCC, bilateralni sporazumi med posameznimi evropskimi državami in članicami GCC, kulturne razlike in še mnoge druge omejitve, ki postopek le še zavlačujejo. Vsekakor pa obe strani upata na hitro razrešitev nesoglasij in podpis sporazuma, ki bi prinesel obojestransko korist. EU bi imela zagotovljene stalne in zanesljive zaloge nafte, GCC pa bi s pomočjo EU postala varna regija, ki bi se lahko razvijala in postajala vse bolj samostojna. Trgovanje med regijama bi postalo cenejše, saj bi se carinske tarife znižale oziroma za večino proizvodov izničile. Sodelovanje bi se povečalo tudi na področju izobraževanja, kjer bi se študenti iz GCC vključevali v šolanje na evropskih univerzah in obratno. Prostotrgovinski sporazum med EU in GCC bo vsekakor prinesel veliko koristi za obe strani, prav tako pa tudi za ostale države in regije, ki bodo dobile osnovo za sporazume takšne vrste in si bodo z obstoječim sporazumom lahko pomagale, se iz njega učile in marsikaj povzele. Za tako zapleten sporazum pa je potrebno veliko časa za primerno in obsežno ureditev, ki bo narekovala nadaljnje sodelovanje med integracijama EU in GCC ne le na ekonomskem, ampak tudi na političnem in socialnem področju.
Ključne besede: - Evropska unija, - Gulf Cooperation Council, - prostotrgovinski sporazum, - pogajanja za prostotrgovinski sporazum, - skupna zunanjetrgovinska politika, - instrumenti skupne zunanjetrgovinske politike, - enotni notranji trg, - carinske in necarinske omejitve, - World Trade Organisation, - mednarodno trgovanje, - nafta, - regionalna integracija, - carinska unija, - trgovinski režim.
Objavljeno: 12.02.2010; Ogledov: 2519; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (425,55 KB)

2.
INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE EU DO DRŽAV ASEAN
Maja Tepeš, 2010, diplomsko delo

Opis: Integraciji EU in ASEAN sta svoje tridesetletno sodelovanje na številnih področjih sklenili nadgraditi s sklenitvijo prostotrgovinskega sporazuma. Sporazum se bo dotikal številnih področij, na katerih integraciji že intenzivno sodelujeta. Pogajanja potekajo na področjih, kot so prehrana, varstvo človekovih pravic, terorizem, okoljski problemi in podnebne spremembe, energija ter javno zdravje. Pogajanja so se začela leta 2007, vendar so bila dve leti kasneje sporazumno prekinjena. Med obema integracijama namreč obstajajo številne ovire, ki onemogočajo hitro sklenitev sporazuma. Te ovire se nanašajo predvsem na raznolikost članic ASEAN, na njihove razvojne vrzeli, na trenutno gospodarsko in finančno krizo, ki je prizadela tudi območje jugovzhodne Azije, ter na vojaško diktaturo, ki vlada v Mjanmaru, in s tem povezano kršenje človekovih pravic. Obe strani si prizadevata za čim prejšnjo premostitev težav, ki se pojavljajo pri pogajanjih za sklenitev sporazuma o prosti trgovini. Sporazum bi obema integracijama prinesel pomembne koristi, kot so liberalizacija storitev, lažje trgovanje zaradi odprave carinskih omejitev, vpliv na blaginjo in proizvodnjo. Članice ASEAN bi s sklenitvijo sporazuma postale manj odvisne od sosednjih držav, bolj bi se odprle preostalemu svetu in postale neodvisne od dogodkov v regiji. Kljub premoru v pogajanjih s celotno integracijo se je EU odločila za začetek pogajanj s posameznimi članicami, saj menijo, da bodo tako lažje sklenili sporazum s celotno integracijo. Tako je v marcu 2010 potekal prvi krog pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu s Singapurjem, v načrtu pa je začetek pogajanj še z nekaterimi drugimi članicami.
Ključne besede: Evropska unija, Združenje držav jugovzhodne Azije, prostotrgovinski sporazum, pogajanja za prostotrgovinski sporazum, skupna zunanjetrgovinska politika, instrumenti skupne zunanjetrgovinske politike, enotni notranji trg, carinske in necarinske omejitve, mednarodno trgovanje, carinska unija, trgovinski režim
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 2263; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

3.
CETA - celovit gospodarski in trgovinski sporazum
Melita Šegovc, 2017, magistrsko delo

Opis: Skupna trgovinska politika EU proti tretjim državam sodi med tiste politike, kjer so države članice EU svoje pristojnosti prenesle na raven EU, kar pomeni, da je govora o izključni pristojnosti Unije. Trgovina sodi med najpomembnejše gonilo ustvarjanja delovnih mest in gospodarske rasti. Ocenjeno je, da naj bi bilo kar 90 odstotkov globalne rasti, v dolgoročnem obdobju, ustvarjene zunaj EU. Ključni ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji ustvarjanja učinkovite prostotrgovinske politike, so prostotrgovinski sporazumi. Le-ti zasedajo osrednjo vlogo na področju trgovine v današnjem času in pomembno vplivajo na vsakdan državljanov članic EU. Ovire v obliki carin in dajatev so zadnja leta na precej nizki ravni in zgolj ukrepi na tem področju ne bi prinesli vidnejših rezultatov. Zaradi tega je na tem področju cilj dodatna liberalizacija z odpravo necarinskih ovir, ki se pojavljajo pri čezmejnem trgovanju. Le-te se pojavljajo v različnih zakonih in skozi postavljene standarde v državah, ki so pogosto namenjeni varovanju javnega interesa, vplivajo pa na čezmejno trgovanje. V zadnjem času je eden najbolj pomembnih prostotrgovinskih sporazumov, o katerem se EU pogaja že od leta 2009, CETA, Comprehensive economic and trade agreement oz. Celovit gospodarski in trgovinski sporazum, ki ga EU sklepa s Kanado. V magistrskem delu sem se ukvarjala z vsebino prostotrgovinskega sporazuma CETA ter poskušala osvetliti področja, ki se s sporazumom CETA najpomembneje spreminjajo, poskušala sem izpostaviti problematiko določenih institutov in ureditev posameznih poglavij v sporazumu, ki tako med strokovno kakor tudi laično javnostjo vzbujajo največ pomislekov in nezaupanja.
Ključne besede: prostotrgovinski sporazum, EU, Kanada, CETA, svetovna trgovina, magistrska dela
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 535; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (916,07 KB)

4.
ANALIZA UČINKOV PROSTOTRGOVINSKEGA SPORAZUMA EU-MEHIKA NA SLOVENSKO GOSPODARSTVO
Tamara Farkaš, 2018, magistrsko delo

Opis: Globalizacija je preoblikovala okolje s hitro spreminjajočimi se vzorci v trgovini in tujih neposrednih investicijah. Najpomembnejši mejnik v gospodarskem sodelovanju med EU in Mehiko je bil podpis Sporazuma o gospodarskem partnerstvu, politični koordinaciji in sodelovanju decembra 1997. leta. T. i. Globalni sporazum je eden najobsežnejših paktov, ki jih je EU kdaj imela z neevropsko državo, in prvi sporazum, ki pogojuje razmerje med spoštovanjem demokracije ter človekovih pravic. V magistrskem delu smo analizirali učinke prostotrgovinskega sporazuma EU-Mehika na slovensko gospodarstvo. Rezultati naše empirične raziskave kažejo, da je sporazum doprinesel pozitivne učinke tako Sloveniji kot tudi Mehiki, vendar pa so ti učinki minimalni. Učinki na slovensko gospodarstvo so sicer nekoliko večji, na mehiško gospodarstvo pa skorajda zanemarljivi.
Ključne besede: multilateralni trgovinski sistem, Evropska unija, skupna zunanjetrgovinska politika EU, Mehika, prostotrgovinski sporazum, Slovenija, učinki
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 167; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (758,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici