| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 273
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Verska duhovna oskrba v slovenski policiji
Matjaž Berkopec, 2021, magistrsko delo

Opis: Policijska služba deluje kot javni državni aparat in zagotavlja varnost vseh prebivalcev Republike Slovenije tako, da ščiti ustavno ureditev, demokratični politični sistem in ustavnopravne vrednote, kot so človekove pravice in temeljne svoboščine. Policijska služba je specifično delo z ljudmi in za ljudi. To delo se ne more opravljati rutinsko, zgolj tehnično, temveč so v policijsko službo vključene tudi čustvene, psihične in duhovne komponente udeležencev nekega dogodka, situacije, kjer je prisotna policija. Strokovnjaki poudarjajo, da se operativno delo policistov uvršča med najbolj stresna in psihično obremenjena dela. Razumeti moramo, da policijski operativec običajno prvi pride na prizorišče nekega dogodka, zato je prvi deležen travmatičnih situacij udeležencev dogodka. Deluje kot strelovod. Vse travme se usmerijo nanj. To lahko na operativcu pusti določene posledice, ki se kažejo tako s psihološkimi travmami, psihosomatskimi boleznimi, kakor z notranjo stisko. V policiji zato deluje psihosocialna pomoč policistom. Iz literature izhaja, da obstaja neupravičena stigma v družbi, da je psihosocialna pomoč nekaj slabega. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti ugotovilo, da uvedba verske duhovne oskrbe v policiji ne predstavlja kršitve ustavnega načela ločitve verskih skupnosti in države. V magistrskem delu je bila izvedena anketa o mnenju policistk in policistov glede uvedbe verske duhove oskrbe. Vprašanja so se nanašala tudi na iskanje pomoči pri psihologu, policijskem zaupniku in koordinatorju verske duhovne oskrbe – policijskem vikarju. Ugotovljeno je bilo, da 92 % anketirancev meni, da so seznanjeni z možnostjo verske duhovne oskrbe v slovenski policiji, ter da je večina anketirancev (72,5 %) seznanjena s tem, kako priti v stik s policijskim vikarjem. Iz rezultatov izhaja, da verska oskrba policistom ne predstavlja psihološke pomoči. Zelo uspešna je lahko pri obvladovanju čustev, posttravmatskih psihosomatskih bolezni in vsemu, kar tem sledi, odpove pa lahko na intimnem notranjem področju, ki ga je moč označiti z izrazom, ki ga antropološka znanost ne zavrača, in to je vest.
Ključne besede: magistrska dela, policija, policijski vikar, verska duhovna oskrba, koordinator duhovne oskrbe v slovenski policiji
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 44; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

2.
Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne Evrope
Suzana Kert, 2021, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Ključne besede: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 101; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

3.
Prenova skladišča na primeru podjetja adria mobil d.o.o.
Ela Kastelec, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je prikazana prenova skladiščenja v podjetju Adria Mobil, d. o. o. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem, teoretičnem delu v uvodu podajamo poglede na pomen logistike, še posebej proizvodne logistike. V nadaljevanju podamo poglede na vlogo skladiščnega poslovanja kot sestavnega dela poslovne logistike v proizvodnem podjetju. Navedemo tudi pomen zalog in preidemo na procese skladiščenja. V praktičnem delu diplomskega dela predstavimo analizirano podjetje in opišemo obstoječe stanje, predvsem skladiščne manipulacije ter pomen informatizacije skladiščnega poslovanja. Na podlagi operativnih dokumentov prenove skladiščenja in intervjuja je bila izdelana kritična analiza skladiščnih procesov. V zaključku diplomskega dela podamo predloge za izvedbo prenove v oddelku pohištvenih elementov s poudarkom na novem načinu embaliranja pohištvenih elementov in za oskrbovanje delovnih mest z vlakovno kompozicijo.
Ključne besede: logistika, skladiščno poslovanje, oskrba, informatizacija, embaliranje, vlakovna kompozicija
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 174; Prenosov: 0

4.
Izkušnje negovalnega osebja z zagotavljanjem paliativne oskrbe v domovih za starostnike
Anja Šket, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Število starejših oseb s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki potrebujejo paliativno oskrbo v domovih za starejše, narašča. Pomembno je, da imajo člani tima zdravstvene nege in oskrbe dovolj znanja in izkušenj o paliativni oskrbi in jo ustrezno vključujejo v svoje delo. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja z metodo fokusnih skupin članov tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize. Rezultati: Oblikovali smo tri glavne vsebinske sklope: Izkušnje zaposlenih, Ovire in težave zaposlenih v paliativni oskrbi ter Poznavanje paliativne oskrbe. Zaposleni imajo dovolj izkušenj za izvajanje paliativne oskrbe, vendar jim primanjkuje znanja, navodil in smernic za pravočasno vključevanje in kakovostno zagotavljanje paliativne oskrbe. Potrebno bi bilo izobraževanje zaposlenih in več vključevanja paliativne oskrbe v času šolanja. Razprava in sklep: Poznavanje paliativne oskrbe je med člani tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike slabo. Potrebna so dodatna izobraževanja iz paliativne oskrbe. Zaposleni se pri svojem delu srečujejo s pomanjkanjem kadra in pomanjkanjem usposobljenega tima paliativne oskrbe. Temeljnega pomena je usmerjanje in vključevanje svojcev v obravnavo, saj so svojci premalo vključeni in seznanjeni s paliativno oskrbo.
Ključne besede: zdravstvena nega in oskrba, medicinske sestre, paliativna obravnava, starostnik
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 442; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (481,83 KB)

5.
Predoziranje z opioidi, prepoznavanje in oskrba ter vloga reševalcev na terenu
Aljaž Reisman, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Predoziranje z opioidi je lahko življenjsko ogrožajoče stanje, ki ga je treba pravočasno in ustrezno prepoznati, ter prizadeti osebi pravilno in pravočasno pomagati ter jo oskrbeti. Namen diplomskega dela je ugotoviti, koliko reševalcev se je že srečalo s predoziranjem z opioidi in opredeliti njihovo vlogo v procesu reševanja. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom literature. Podatke smo zbrali z anketnimi vprašalniki in jih obdelali s pomočjo opisne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili programsko orodje SPSS in Microsoft Office Excel 2015. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se je večina zaposlenih reševalcev na Nujni medicinski pomoči srečalo z osebo, ki je bila predozirana z opioidi. Najpogostejši opioid, s katerim so se reševalci srečali, je bil heroin. Le-ta še vedno predstavlja največji problem pri uživanju prepovedanih drog. Zabeležili so pa tudi nekaj primerov predoziranj z drugimi opioidi. Razprava in sklep: Podatki so pokazali, da se pri predoziranju z opioidi pojavijo številni resni zapleti. Vloga reševalcev na terenu je pri tovrstnih intervencijah bistvena. Zelo pomembno je na terenu uporabiti antidot nalokson, ki antagonizira učinke opioida in prepreči nadaljnje zaplete.
Ključne besede: opioidi, predoziranje, reševalci, oskrba
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 103; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (760,87 KB)

6.
Staranje prebivalstva in izdatki za dolgotrajno oskrbo
Dolores Branka Farazin, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu se osredotočamo na staranje prebivalstva in njegov vpliv na izdatke za dolgotrajno oskrbo ter na vzdržnost javnih financ v Evropski uniji in Sloveniji. Problem staranja prebivalstva je prisoten praktično v vseh državah članicah Evropske unije in je posledica zniževanja stopenj rodnosti ter podaljševanja pričakovanega trajanja življenja. S tem se povečuje tudi verjetnost, da ljudje v starosti postanejo odvisni od pomoči drugih oseb oziroma potrebujejo dolgotrajno oskrbo, ki jo na splošno predstavimo v prvem poglavju. Nadaljujemo z analizo vpliva staranja prebivalstva na izdatke za dolgotrajno oskrbo, ki se dotika področja vzdržnosti javnih financ. Podatki namreč kažejo na rast staranja prebivalstva tako v Evropski uniji kot v Sloveniji, kar vodi v povečevanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo in s tem povzroča pritisk na javne finance, hkrati pa povečuje potrebe po spremembah na področju dolgotrajne oskrbe v posameznih državah. V diplomskem projektu predstavimo tudi urejenost področja dolgotrajne oskrbe v izbranih evropskih državah – v Avstriji, Franciji, Nemčiji, na Švedskem in v Švici. Rešitve, ki so jih te države vpeljale v svoje sisteme, so lahko Sloveniji dobra iztočnica pri pripravi nujno potrebnega Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.
Ključne besede: staranje prebivalstva, dolgotrajna oskrba, vzdržnost javnih financ, Evropska unija, Slovenija, preventiva.
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 195; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (702,09 KB)

7.
Ovire pri komunikaciji z umirajočim pacientom in zanj pomembnimi drugimi
Sandra Žiher, 2020, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Zaradi pomanjkanja znanja, predvsem na področju komunikacije o oskrbi umirajočega, želimo z zaključnim delom raziskati, katere so najpogostejše ovire pri komunikaciji z umirajočim pacientom in zanj pomembnimi drugimi s strani medicinskih sester. Metodologija: Izvedli smo pregled literature. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah Sage, PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Pri tem smo upoštevali postavljene vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom. Dobljene rezultate smo sintetizirali z uporabo metode vsebinske analize. Rezultati: Od 89 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 10 študij, od tega 1 kvantitativno in 9 kvalitativnih. Z analizo podatkov smo izoblikovali podteme, in sicer: (1) logistične, (2) izobrazbene, (3) čustvene in (4) kulturne ovire, ki smo jih nato združili v glavno temo: ovire v komunikaciji s strani medicinskih sester. Diskusija in zaključek: Komunikacijo ob koncu življenja spremljajo številne komunikacijske ovire, ki pa jih je možno odpraviti. Te ovire je možno zmanjšati z medsebojnim sodelovanjem in samorefleksijo, predvsem pa z dodatnim izobraževanjem na področju oskrbe ob koncu življenja s poudarkom na treningu komunikacijskih veščin. Dodatno znanje in veščine komuniciranja bo medicinskim sestram dalo samozavest, ki je pri razpravah ob koncu življenja ključnega pomena.
Ključne besede: komunikacijske ovire, smrt, umiranje, paliativni pacient, svojci, medicinske sestre, oskrba ob koncu življenja
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 313; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (532,20 KB)

8.
Model procesa samooskrbe pacienta
Marija Milavec Kapun, 2020, doktorska disertacija

Opis: Z demografskimi spremembami in z naraščanjem obolevnosti se spreminja vloga pacienta v sodobnem zdravstvu. Izpostavlja se njegova aktivna vloga, predvsem v primeru prisotnosti kroničnih nenalezljivih boleznih, ki so vedno pogosteje prisotne med odraslimi prebivalci razvitega sveta, še posebej med starostniki. To pomeni naraščajoče breme za zdravstvo, slabšo kakovost življenja in večjo odvisnost pacienta pri vsakodnevnih opravilih. Zato je pomembno, da zna pacient kar najbolje skrbeti zase v času zdravja in bolezni. Namen doktorske disertacije je oblikovati model procesa samooskrbe pacienta, ga smiselno umestiti v širši kontekst strokovne obravnave pacienta s posebno pozornostjo na prepletanju s procesi v zdravstvu in vključevanju v njih. Za uspešno implementacijo procesa je treba identificirati ključne elemente tega procesa in opredeliti strokovno podporo. Uporabljen je bil pristop akcijske znanosti, ki je za doseganje ciljev doktorske disertacije vključeval metode, kot so prenos konteksta, analiza konteksta, metoda modeliranja procesov in gradnja odločitvenega modela. Oblikovan je bil model procesa samooskrbe pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ključni element procesa samooskrbe je odločanje pacienta glede ukrepov v podporo zdravju. Informacijska podpora odločanju temelji na večparametrskem pristopu, kar zagotavlja transparentno in pravočasno ukrepanje pacienta v primeru slabšanja bolezenske simptomatike. Model procesa samooskrbe je smiselno umeščen v oblikovan ekosistem pacienta v domačem okolju, ki poudarja, da morajo vključeni strokovnjaki zagotavljati dinamično ravnovesje. Narejena je bila kontekstualna opredelitev koncepta samooskrbe, ki je prilagojena slovenskemu okolju. Samooskrba pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi je ključen del celostne oskrbe teh pacientov. Model procesa samooskrbe teh pacientov do sedaj ni bil identificiran, zato njegova opredelitev predstavlja pomemben doprinos k znanosti. Z identifikacijo bistvenih elementov tega procesa in z njegovim vključevanjem v procese zdravstvene obravnave pacienta lahko zagotovimo, da bo strokovna podpora pri samooskrbi zagotavljala dinamično ravnovesje pacientovega ekosistema. Informacijska podpora pri odločanju zagotavlja transparentno sprejemanje odločitev. Pacient s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi se mora pravočasno odločati glede posameznih vidikov zdravja in iskanja strokovne pomoči. S tem se lahko dosega optimalno raven zdravja in dobrega počutja. Opredelitev koncepta samooskrbe bo lahko slovenske raziskovalce spodbudila k večjemu raziskovanju elementov samooskrbe pacienta in oblikovanju učinkovitih strokovnih intervencij. Oblikovani proces samooskrbe z vsemi bistvenimi elementi je lahko podprt z digitalno tehnologijo in mora postati pomemben del zdravstvenega sistema.
Ključne besede: Pacient v domačem okolju, dolgotrajna oskrba, zdravstvena nega kronične nenalezljive bolezni, odločanje
Objavljeno: 27.08.2020; Ogledov: 366; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

9.
Poznavanje, dojemanje in odnos zdravstvenega osebja do paliativne oskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem na urgenci in kardiološkem oddelku
Ines Brezočnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Pacienti z akutnim srčnim popuščanjem pogosto iščejo pomoč na urgenci, kjer se zdravstveni delavci s takšno boleznijo srečujejo v zgodnjem ali poznem oz. zadnjem stadiju in prav pri slednjem, se morajo bolj osredotočiti na nudenje paliativne oskrbe takšnim pacientom. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšno je poznavanje, dojemanje in odnos zdravstvenega delavca na urgenci in kardiološkem oddelku do paliativne oskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem, ter morebitne ovire. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo z metodo anketiranja. Pri tem smo izvedli presečno deskriptivno raziskavo, ki je potekal meseca avgusta 2019. Rezultati: S pomočjo raziskave, smo ovrgli hipotezo 1, da med urgenco in kardiološkim oddelkom obstajajo statistično signifikantne razlike v znanju izvajanja paliativne oskrbe med zdravstvenim osebjem in hipotezo 2, da zdravstveno osebje na urgenci prepozna več ovir za nudenje paliativne oskrbe v primerjavi z zaposlenimi na kardiološkem oddelku, saj je bila statistična signifikanca pri vseh vprašanjih večja od 0,05. Hipotezo 3, smo delno potrdili, saj obstaja le eno stališče, kjer je bila ugotovljena povezava. To stališče je bilo: »Kardiologija, splošna medicina in interna medicina se lahko učijo iz strokovnega znanja o medicini za paliativno oskrbo« (p<0,05). Diskusija in zaključek: Menimo, da je poznavanje paliativne oskrbe na kardiološkem oddelku in urgentnem centru dobro in ne obstajajo večje razlike. Čeprav pa bodo za izboljšanje poznavanja, dojemanja in odnosa zdravstvenega osebja do paliativne oskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem, še potrebna dodatna izobraževanja.
Ključne besede: Akutno srčno popuščanje, kronično srčno popuščanje, paliativna oskrba, stališča, znanje, zaznane ovire, medicinska sestra.
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 306; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

10.
Uporaba in učinkovitost terapije z negativnim tlakom pri obravnavi kroničnih ran
Ana Štuber, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Terapija z negativnim tlakom je neinvazivna oblika terapije, ki se uporablja za zdravljenje akutnih ali kroničnih ran. S pomočjo posebne naprave ustvarja kontroliran negativni tlak in s tem pospešuje sekundarno celjenje, tako da ustvarja za to idealno okolje. Namen zaključnega dela je bil raziskati uporabo in učinkovitost terapije z negativnim tlakom pri obravnavi kroničnih ran. Metodologija: Uporabljen je bil pregled in analiza znanstvene ter strokovne literature v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in CINAHL ter dodatno še COBISS in Google Scholar. Iskanje je potekalo od avgusta do oktobra 2019. Identificiranih je bilo 790 zadetkov, od katerih je bilo v končno analizo na podlagi zadanih kriterijev vključenih 10 člankov, ki so bili vsebinsko analizirani. Rezultati: Terapija z negativnim tlakom je najuspešnejša pri zdravljenju diabetičnih razjed stopala. Za zdravljenje golenskih razjed ter razjed zaradi pritiska zaenkrat še ni dovolj opravljenih kakovostnih raziskav, čeprav se vseeno kažejo pozitivni učinki. V večini primerov se uporablja kot tehnika za sekundarno celjenje ran, prav tako se pogosto uporablja tudi v namene hitrejše priprave rane na nadaljnjo kirurško oskrbo. Ugodno vpliva tudi na preživetje kožnih presadkov, saj izboljša krvni obtok in jih imobilizira. Diskusija in zaključek: Glede na pregledano literaturo je pri večini kroničnih ran terapija z negativnim tlakom uspešnejši način zdravljenja kot standardne obloge. Čeprav je potrebnih še več kakovostnejših raziskav, so vseeno vidni pozitivni učinki na hitrost celjenja ran. Vedno pogosteje se uporablja tudi v slovenskih bolnišnicah.
Ključne besede: terapija z negativnim tlakom, oskrba ran, diabetična razjeda stopala, golenska razjeda, razjeda zaradi pritiska
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 325; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (272,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici