Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Policijska združenja v Sloveniji, kot so Mednarodna policijska zveza, Društvo kriminalistov Slovenije, Združenje Sever, Združenje policijskih šefov Slovenije ter oba policijska sindikata, igrajo pomembno vlogo pri zastopanju interesov policistov, izboljšanju delovnih pogojev in strokovnem povezovanju. Kljub temu njihov vpliv na vodenje policijske organizacije ostaja omejen, saj je to še vedno podrejeno političnim dejavnikom. Diplomsko delo obravnava vpliv teh združenj na vodenje slovenske policije ter njihov pomen pri oblikovanju praks, politik in strategij. Primerjali smo stanje v Sloveniji s tujino, kjer imajo združenja večjo avtonomijo in vpliv. Posebej smo izpostavili International Association of Chiefs of Police ter vlogo sindikatov pri pogajanjih o delovnih pogojih in zakonodaji. Analiza strokovne literature je pokazala, da bi večji vpliv združenj lahko prispeval k večji neodvisnosti in profesionalizaciji policije. Slovenska združenja se soočajo z izzivi, kot so omejene pristojnosti in politični vplivi. Na podlagi ugotovitev predlagamo krepitev vloge združenj v odločitvenih procesih in povečanje njihove avtonomije, kar bi prispevalo k učinkovitejšemu in nepristranskemu delovanju policije.
Ključne besede: policijska organizacija, vodenje v policiji, policijska združenja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (993,36 KB)

Opis: Komuniciranje je pomemben del našega vsakdana. Omogoča nam izražanje stališč, misli in občutkov ter povezovanje in komuniciranje z ljudmi okoli nas. V organizacijah dajejo tako managerji kot zaposleni veliko poudarka vidnim vidikom komunikacije, vendar se malokdo usmeri na tiste manj vidne. Razumevanje človeka v veliki meri temelji ravno na manj vidnih aspektih, kot je neverbalna komunikacija. Za učinkovito delovanje organizacij pa je zelo pomembno poznavanje le-te. V magistrskem delu smo opredelili vrste komuniciranja. Komuniciramo lahko na različne načine. Ker osredotočenost magistrske naloge temelji na neverbalnem komuniciranju smo ga bolj podrobno opisali, navedli njegovo pomembnost in prednosti ter njegove elemente – parajezik, govorico telesa, izraz na obrazu, prostorsko razdaljo, dotik, videz in okrasje. Opisali smo povezavo med neverbalno komunikacijo in čustveno inteligenco, ki omogoča boljše prepoznavanje in razumevanje lastnih in tujih čustev ter namenov preko interpretacije neverbalnih signalov. V nadaljevanju smo preučevali razumevanje zaposlenih s pomočjo neverbalnega komuniciranja, kjer smo ugotovili, da neverbalna komunikacija razkriva neskladja med besedami in dejanskimi občutki zaposlenih, kar je nepogrešljivo za preprečevanje nesporazumov in reševanje konfliktov. V empirčnem delu magistrske naloge smo teoretične ugotovitve podkrepili z intervijuji, ki so bili izvedeni na Centru za socialno delo Spodnje Podravje. Ta organizacija nam je omogočila dobiti odgovore, ki smo jih iskali, saj se zaposleni v veliki meri srečujejo z neverbalno komunikacijo s strani uporabnikov in sodelavcev. Intervjuji z zaposlenimi so razkrili, kako pomembno je poznavanje neverbalnih signalov, saj ti močno vplivajo na medsebojno razumevanje, gradnjo zaupanja ter preprečevanje konfliktov, hkrati pa omogočajo boljše prepoznavanje čustvenih stanj in potreb uporabnikov. Ugotovili smo, da poznavanje in osredotočanje na neverbalno komunikacijo bistveno prispeva k boljšemu razumevanju potreb uporabnikov ter zaposlenih. Posledično prispeva k uspešnejšnejši organizaciji, saj je motiviranost in produktivnost zaposlenih večja. Dobljeni rezultati kažejo, da morajo managerji poznavati področje neverbalne komunikacije, da lahko pristopijo in ugotovijo potrebe zaposlenih in jih s tem spodbudijo k večji produktivosti in motiviranosti. Prav tako nam kažejo, da je to področje zelo pomembno, saj spoznamo neverbalne signale in lahko ukrepamo glede na njihov pomen. Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da je razumevanje neverbalne komunikacije v organizacijah ključnega pomena, saj ne gre zgolj za dodatek k verbalni komunikaciji, temveč za nujo pri učinkovitem delovanju in grajenju uspešnih medosebnih odnosov. S to magistrsko nalogo smo prispevali k razumevanju pomembnosti neverbalne komunikacije ter podali smernice, kako jih lahko managerji uporabijo za izboljšanje motivacije, produktivnosti zaposlenih ter za ugotavljanje njihovih potreb, kar je ključno za dolgoročni uspeh organizacij.
Ključne besede: vodenje, komuniciranje, neverbalno komuniciranje, organizacija, manager, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 12.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: V zaključnem delu povzamem ključe stvari pri organizaciji športnih dogodkov in vloge njihovih dejavnikov, primerjam zakonodajo med slovensko in avstrijsko nogometno ligo, prav tako primerjam nogometni klub Radomlje, ki igra v 1. SNL in SK Sturm Graz, ki nastopa v Avstrijski prvi ligi in v Ligi Evropa. Nakoncu so še usmerjeni Intervjuji z športnim direktorjem Nk Radomlje, predstavnico kluba Nk Radomlje in igralcem Nk Radomlje, predvsem o tem kaj se lahko v Sloveniji še izboljša glede organizacije tekem.
Ključne besede: varnost, organizacija, nogometna tekma, zakonodaja, Nk Radomlje, SK Sturm Graz
Objavljeno v DKUM: 29.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (513,60 KB)

Opis: Diplomski seminar predstavlja računovodstvo v društvih na primeru Prostovoljnega gasilskega društva Majšperk. V teoretičnem delu opredeljujem delovanje društev od same ustanovitve in registracije, proučujem delovanje društva, njegovo financiranje ter zaključujem s proučevanjem prenehanja delovanja. V nadaljevanju spoznam razlike med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo. Podrobneje spoznam proces računovodstva v društvih. V diplomskem seminarju predstavljam Prostovoljno gasilsko društvo Majšperk. Spoznam njihovo delovanje in financiranje društva. V praktičnem delu analiziram financiranje Prostovoljnega gasilskega društva Majšperk v letih 2009 in 2010. Proučim bilanco stanja, izkaz poslovnega izida ter priloge k poročiloma za leto 2009 in 2010. Prav tako sem z vprašalnikom prišla do ugotovitve, da društva raje zaupajo računovodska dela računovodskim servisom. Na podlagi vprašalnika sem predlagala nekaj predlogov za izboljšavo oziroma za lažje finančno poslovanje društev.
Ključne besede: računovodstvo, društvo, nepridobitna organizacija, financiranje društva, bilanca stanja, poslovni izid
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Področje dela ponazarja bistveni del družbenega sistema, ki neposredno vpliva na posameznikovo kakovost življenja, hkrati pa prispeva k širši javni koristi. Ker je področje dela tako kompleksno, je posledično podvrženo večjim možnostim za kršitve, kot so izkoriščanje delavcev, nespoštovanje delovnopravne zakonodaje ter izigravanje predpisov, kar lahko resno ogroža pravice delavcev in njihovo varnost. Iz tega vidika je reden in učinkovit sistem inšpekcijskega nadzora nujen, saj ustrezno sankcionira tovrstne kršitve, hkrati pa služi kot preventiva pred nadaljnjimi kršitvami. Inšpekcijski nadzor ima kontradiktorno naravo; na eni strani so delodajalci, ki ob ugotovljenih kršitvah in naloženih sankcijah izražajo odpor in jezo, na drugi strani pa so delavci, ki so nezadovoljni, kadar kršitve niso odkrite ter sankcionirane. Inšpekcija za delo ima ključno vlogo pri nadzoru nad izvajanjem predpisov, ki urejajo to področje. Njena glavna naloga je zagotavljanje zakonitosti ter skladnosti z delovnopravno zakonodajo, vendar pa njeno delovanje ne obsega zgolj kaznovanje kršiteljev; s svojo svetovalno funkcijo spodbuja k zagotavljanju varstva pravic delavcev ter izboljšanje delovnih razmer, kar je pomembno za vzpostavitev zdravega delovnega okolja. Inšpekcijski nadzor ima velik družbeni pomen, saj omogoča vpogled v dejansko stanje na terenu, kar pripomore k identifikaciji problemov in izzivov ter iskanju ustreznih rešitev. Seznam predpisov, ki jih je treba upoštevati, je vedno daljši, hkrati pa narašča tudi število poslovnih subjektov, zato je nujno, da se nadzorni mehanizem stalno prilagaja. Vendar pa kadrovska zasedenost inšpektorata temu ne sledi, kar posledično vodi do zmanjšane učinkovitosti inšpekcijskega nadzora. Izzivov, s katerimi se sooča inšpekcija za delo, je več in se sčasoma spreminjajo, kljub temu pa je mogoče opaziti določene kršitve in težave, ki so postale skoraj že "sistemske," saj se pojavljajo že vrsto let. Iz tega razloga je analiza vloge in delovanja inšpekcije za delo ključna, saj izpostavitev izzivov, s katerimi se soočajo inšpektorji za delo, morda privede do pomembnejših sprememb, ki bodo vlogo inšpekcije okrepile, hkrati pa prispevale k ustvarjanju bolj poštenega delovnega okolja.
Ključne besede: Delovno pravo, inšpekcijski nadzor, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ukrep delovnega inšpektorja, kadrovska problematika, varstvo pravic delavca, Evropski organ za delo, Mednarodna organizacija dela.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,79 MB)