| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Optimizacija skladiščnega poslovanja v mednarodnem logističnem podjetju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika
Borut Birk, 2009, diplomsko delo

Opis: Podjetja se danes srecujejo z vse bolj zahtevnim potrošnikom. Potrošnik pricakuje vedno višji nivo servisiranja svojih potreb. Prav tako podjetja prihajajo do spoznanja, da je lojalnost kupcev kratkorocen koncept. Podjetje lahko hitro izgubi svoj tržni delež, v kolikor ni v stanju obdržati kvaliteto in servis visoke kakovosti. Dejavnosti, ki zagotavljajo, da pride proizvod na pravo mesto in ob pravem casu so predvsem transport in skladišcenje ter druge spremljajoce dejavnosti, kot so manipulacije, kontrola blaga in odprema. Vse te dejavnosti pomembno vplivajo na konkurencnost, zato ima vsako znižanje stroškov teh dejavnosti pomemben vpliv na uspešnost podjetja. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu diplomskega dela so predstavljena teoreticna izhodišca logistike, mednarodne logistike in skladišcnega poslovanja. V drugem, aplikativnem delu diplomskega dela, je konkretneje opredeljen prostor in za vsak obravnavani proces prevzema in izdaje blaga, predstavljen poglobljen posnetek stanja. V nadaljevanju diplomskega dela je za vsak obravnavani proces na podlagi casovne analize in analize vzrocno posledicnega diagrama, predlagana konkretna možna rešitev problema. Zakljucek del diplomskega dela predstavlja analizo ucinkov predlaganih rešitev za optimizacijo obravnavanih procesov.
Ključne besede: mednarodna logistika, skladiščno poslovanje, optimiranje procesov, analiza prispevkov
Objavljeno: 27.08.2009; Ogledov: 2474; Prenosov: 376
.pdf Celotno besedilo (472,30 KB)

2.
MEDNARODNO LETO KEMIJE 2011 V SLOVENIJI: NAČRTOVANJE, PRIPRAVA IN IZVAJANJE PROGRAMSKIH AKTIVNOSTI
Vanja Kocet, 2012, diplomsko delo

Opis: Leto 2011 – razglašeno kot Mednarodno leto kemije pomeni globalno proslavljanje dosežkov na področju kemije v mnogih državah po svetu. V dogajanje je aktivno vključena Slovenija, kjer vodstveno funkcijo opravlja Slovensko kemijsko društvo, ki je v ta namen pripravilo zanimiv program aktivnosti. Z organizacijo delavnic za šolajočo mladino, učitelje in širšo javnost so v sklop aktivnosti »Veselje s kemijo« vključeni študentje-učitelji kemije. Cilj izvajanja promocijskih delavnic, je na osnovi aktivnih in atraktivnih strategij dela promovirati kanček kemije, ki se pojavlja v vsebinah naslednjih programskih sklopov: (1) Kemijski odgovori na vsakodnevne Kaj-e, Kako-je in Zakaj-e, (2) Koristi in zasluge kemijskega znanja, (3) Spoznavanje in razumevanje kurikularnih kemijskih pojmov in (4) Učinkovito poučevanje kemije za življenje. V teoretičnem delu diplomskega dela so podani motivi razglasitve, namen in cilji proslavljanja MLK 2011. Predstavljen je mednarodni in nacionalni program aktivnosti, primeri dogodkov ter programski načrt študentov-učiteljev kemije. V empiričnem delu je predstavljena metodologija dela, od načrtovanja in izdelave vse do izvedbe programskih aktivnosti. Elaborati dotičnih programskih sklopov so zbrani v prilogi A. V okviru empirične evalvacije je bila izvedena anketa, katere rezultati kažejo na zadovoljive izkušnje pripravljavcev-izvajalcev prispevkov. Opravljena je bila še didaktična analiza strategije dela, upoštevanih didaktičnih načel in pridobljenih kompetenc študentov-učiteljev kemije.
Ključne besede: Mednarodno leto kemije 2011, programske aktivnosti, promocija kemije, metodologija realizacije prispevkov, študenti-učitelji kemije, aktivne metode učenja, kompetence, didaktična analiza z evalvacijo
Objavljeno: 12.03.2012; Ogledov: 1208; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

3.
Neplačevanje prispevkov s strani delodajalca - prekršek ali kaznivo dejanje? : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Maša Jenkole, 2012, diplomsko delo

Opis: Prispevki za socialno varnost so sredstva, ki jih morajo delodajalci in delojemalci plačevati mesečno. Ti prispevki se plačujejo v odstotkih od bruto plače. Plačujejo se do petnajstega v mesecu za pretekli mesec. Gospodarska kriza je dobro prispevala k temu, da veliko gospodarskih družb ni plačevalo prispevkov za socialno varnost svojim delavcem. Za vsakogar je pomembno, da se zaveda svojih pravic, ki mu v delovnem razmerju pripadajo. Ena izmed teh pravic so tudi pravice, ki jih pridobi zavarovanec s plačevanjem prispevkov. To so pravice iz socialne varnosti, zato smo jih v svojem diplomskem delu podrobneje pregledali. Pogledali smo si, kdo vse mora te prispevke plačevati ter kateri so tisti prispevki za socialno varnost, ki jih mora poravnati delodajalec. V diplomskem delu smo si pogledali, kako je bilo plačevanje prispevkov urejeno v času, ko je plačila urejala Služba družbenega knjigovodstva, saj so bili v tem času prispevki poravnani, ker delodajalci niso mogli privoščiti, da jih ne bi plačevali. Plačevanje prispevkov je definirano v več zakonih, le v Kazenskem zakoniku je opredeljeno kot kaznivo dejanje. V ostalih zakonih je definirano zgolj kot prekršek. Edina težava, ki se kaže, je ta, da je kaznivo dejanje neplačevanja prispevkov v praksi težko dokazati. Izpolnjeni morajo biti točno določeni pogoji, ki veljajo za kaznivo dejanje, zato se tudi pogosto dogaja, da to dejanje ni diskriminirano kot kaznivo dejanje.
Ključne besede: delodajalci, delavci, socialna varnost, prispevki, socialni prispevki, neplačevanje prispevkov, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2012; Ogledov: 2851; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (317,97 KB)

4.
UREDITEV SOCIALNIH ZAVAROVANJ - PRIMERJAVA MED SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM POSAMEZNIKOM TER POSLOVODNO OSEBO ENOOSEBNE DRUŽBE
Aleš Medved, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je z vidika ureditve socialnih zavarovanj raziskano vprašanje, ali je zakonodajalec s sprejetjem nove ureditve vzpostavil neenako obravnavanje edinega družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba enoosebne družbe, v primerjavi s samostojnim podjetnikom, čeprav sta oba v podobnem položaju z vidika upravljanja ter sprejemanja odločitev. V uvodnih poglavjih so predstavljeni pojmi socialna varnost, socialna zavarovanja in statusno-pravna ureditev samostojnega podjetnika ter družbenika poslovodne osebe enoosebne družbe. Obravnavana je tudi sodba Vrhovnega sodišča RS o nedopustnosti sklenitve delovnega razmerja poslovodne osebe in hkrati edinega družbenika s svojo družbo. Nadalje so prikazane zakonske podlage vključitve v socialna zavarovanja, tako za samostojnega podjetnika kot tudi za edinega družbenika poslovodno osebo. Pojasnjene so zavarovalne osnove, s katerimi se določi višina prispevkov socialnih zavarovanj. V zadnjem delu naloge pa je s primerjavo vključitve v socialna zavarovanja argumentirano stališče do primernosti zakonske ureditve sklepanja pogodb o zaposlitvi družbenikov poslovodnih oseb z njihovimi družbami.
Ključne besede: družbenik poslovodna oseba, enoosebna družba, samostojni podjetnik, socialna varnost, socialna zavarovanja, zavarovalna osnova, višina prispevkov, pogodba o zaposlitvi
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 609; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1009,29 KB)

5.
JAVNOFINANČNE OBVEZNOSTI POSLOVODNIH OSEB
Nuša Grubelnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Družba kot umetna pravna tvorba nima bioloških lastnosti, ki so potrebne za oblikovanje in izjavljanje pravnoposlovne volje. Zato to funkcijo opravi določen organ v družbi, ki ga družba pooblasti. Poslovodna oseba je oseba, ki je po ZGD-1 ali aktih družbe pooblaščena, da vodi posle družbe. Obveznosti poslovodne osebe pa nastanejo z vpisom v register in prenehajo z njegovim izbrisom. S samim vpisom v register pa še ne nastane obveznost obračuna in plačevanja prispevkov, ampak šele s prijavo v zavarovanje. V zavarovanje se poslovodno osebo prijavi glede na pravno podlago za opravljanje funkcije. Torej, glede na to ali poslovodna oseba opravlja delo na podlagi sklenjenega delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o poslovodenju se vključitev v socialno zavarovanje določa na podlagi šifer podlage za zavarovanje. Prispevki, ki jih plačujejo poslovodne osebe določajo zakoni: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Zakon za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje (ZZVZZ-M), Zakon za zavarovanje za starševsko varstvo (ZSDP-1) in Zakon za zavarovanje za primer brezposelnosti (ZUTD). Prispevki se plačujejo od zavarovalne osnove. Vse poslovodne osebe morajo svoje mesečne obračune oddajati na predpisanih obrazcih do 15. v mesecu. Ti obrazci pa se razlikujejo glede na podlago za prijavo v zavarovanje (REK-1, OPSVL). V skladu z 40. in 116.členom ZPIZ-2 pa je lahko tudi upokojenec poslovodna oseba in prejema delno pokojnino, vendar le če opravlja delo poslovodne osebe največ za 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
Ključne besede: poslovodna oseba, pogodba o poslovodenju, prispevki za socialno varstvo, zavarovalne podlage, davek od dohodka, obračun prispevkov
Objavljeno: 15.04.2016; Ogledov: 601; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

6.
Obveznost plačevanja prispevkov za socialno varnost v Republiki Sloveniji in na Hrvaškem
Ksenija Vidovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Socialna varnost je v današnjem času ključnega pomena. Njen cilj je državljanom zagotoviti varnost v primerih starosti, bolezni, invalidnosti, izgube dela, materinstva in smrti. Finančna sredstva se za ta sistem pridobivajo s pomočjo obveznega plačevanja prispevkov, v katerega plačujejo zaposleni, samozaposleni, družbeniki, kmetje in nekateri drugi. Plačevanje prispevkov je temeljna dolžnost tako zavarovanca, kot tudi njegovega delodajalca. V zameno za prispevke, v primeru socialnega primera upravičenci prejmejo denarne dajatve. Zelo podoben sistem velja tudi v Republiki Hrvaški. Slovenskim državljanom predstavlja glavni problem pri plačevanju prispevkov njihova višina, ki kar precej zmanjša njihov prejemek. V primerjavi z visokimi obveznimi prispevki, pa so dajatve nizke, saj je vedno več prejemnikov socialnih dajatev. Tudi v primerjavi z državami OECD Slovenci plačujemo ene iz med višjih prispevkov, kljub temu da ima veliko držav višji BDP na prebivalca. Krčenje pravic v javnih sistemih, bi naj spodbujalo državljane k vključevanju v prostovoljna in zasebna zavarovanja ali varčevanja v javnih in zasebnih institucijah. Nekateri ekonomisti zmanjšanje teh pravic podpirajo, saj bo lahko le tako ostal sistem socialne varnosti vzdržen.
Ključne besede: Prispevki za socialno varnost, obveznost, socialno zavarovanje, dajatve, osnove in stopnje za plačilo prispevkov.
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 584; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (983,33 KB)

7.
Kritična presoja sistema spremljanja in nadziranja prispekov plač
Tomaž Dšuban, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na kritično presojo sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač. Spremljanje plačevanja prispevkov je v Sloveniji urejeno na način, da ima država oblikovan tako imenovani sklad, ki ga upravljajo skrbniki, zaposleni pa potem na različne načine preverjajo, ali so prispevki, ki zapadejo v plačilo, plačani. V Sloveniji obdavčitev plač ureja več različnih zakonov, ki opravljajo pobiranje in nadzor glede obračunavanja prispevkov, zato smo njihove glavne vsebine povzeli in izpostavili. Nad pobiranjem ter plačevanjem prispevkov v Sloveniji bdijo nadzorni organi, v našem primeru FURS, zato smo izpostavili njegovo delovanje in s tam zaposleno osebo opravili intervju, s katerim smo pojasnili določene nejasnosti. Za boljše razumevanje omenjene problematike smo izpostavili en primer iz prakse. Dotaknili smo se tudi posameznih tem, ki se navezujejo na našo problematiko, med drugim, kako lahko posameznik preveri, ali so njegovi prispevki plačani ter na katere organe se lahko v zvezi s tem obrne. Na koncu smo povzeli prednosti in slabosti slovenskega sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač.
Ključne besede: FURS, spremljanje in nadziranje, prispevki za socialno varnost, plače, neplačevanje prispevkov, nadzorni organ
Objavljeno: 11.12.2017; Ogledov: 353; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

8.
Ključni dejavniki kršitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Rok Ljubanovič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Neplačevanje prispevkov za socialno varnost, še posebej prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je velik družbeni problem. Gre za kršitev pravic iz delovnega razmerja in pravic do socialne varnosti. Obseg neplačanih prispevkov in tudi drugih kršitev ni majhen. Posledice se kažejo tako pri uveljavljanju pravic zavarovancev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot tudi pri financiranju obveznosti, ki jih ima na podlagi zakona Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sistem plačevanja prispevkov za socialno varnost je tesno povezan z davčnim sistemom, nadzor nad kršitvami glede plačevanja prispevkov pa se dotika tako davčnega nadzora kot tudi nadzora delovnih razmerij in nadzora dela na črno, ki so v pristojnosti različnih nadzornih organov. Pomemben dejavnik pri ukrepih zoper kršitelje so tudi sodne odločitve v sporih o odmeri in izterjavi prispevkov in v delovnih sporih ter kazenski postopki za kazniva dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev in kazniva dejanja kršitve pravic iz socialnega zavarovanja. Te pravice so prepoznane kot pomembna dobrina, ki jo je treba zavarovati. Sprememba kazenske zakonodaje pri teh kaznivih dejanjih omogoča bolj učinkovit pregon kršiteljev. Za res učinkovito zaščito delavcev in za zagotovitev večjega deleža plačanih prispevkov pa bi bilo treba še bistveno okrepiti inšpekcijske službe, ki nadzirajo delovna razmerja, in davčno inšpekcijo, ki nadzira plačevanje prispevkov. Poleg tega je za pravno in socialno varnost delavcev ter za zdravo poslovno okolje pomembno, da se prepreči poslovanje podjetij, ki jim kršitve pomenijo poslovni model in so nelojalna konkurenca podjetjem, ki zakonito poslujejo.
Ključne besede: - neplačevanje prispevkov, - nepredložitev obračuna davčnih odtegljajev, - delovna razmerja, - socialna varnost, - kršitve temeljnih pravic delavcev, - kršitve pravic iz socialnega zavarovanja.
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 171; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (960,62 KB)

9.
Racionalnost izbire pravnoorganizacijske oblike podjema glede na pričakovan dohodek nosilca podjema
Suzana Bela, 2018, diplomsko delo

Opis: Poraslo je število novih podjetij, predvsem samostojnih podjetnikov, ki iščejo nove priložnosti. Zelo pomembno je, da novoustanovljena podjetja poslujejo dobro in sprejemajo odločitve, ki jim prinašajo uspešno prihodnost. Ravno zato je danes velikega pomena poznavanja področja obdavčitve in zakonodaje, pomembno pa je tudi, da se zna podjetje prav odločati v svoji obliki podjema. V diplomskem delu opisujem različne vrste podjemov. Tako je moj diplomski projekt sestavljen iz treh glavnih delov. V prvem delu opisujem različne pravnoorganizacijske oblike. Pri tem dajem poudarek na dejstva, ki so pomembna za primerjavo le-teh in pomembne značilnosti posameznih oblik. V drugem delu predstavljam kriterije za primerjavo. Oblike posameznih podjemov predstavljam na osnovi plačila prispevkov, odgovornosti posameznih subjektov, ustanovitvenega kapitala in obveznih evidenc. V tretjem delu predstavim še obdavčitev posameznih pravnorganizacijskih oblik.
Ključne besede: pravnoorganizacijske oblike, podjem, plačilo prispevkov, odgovornost, osnovni kapital, obvezne evidence, obdavčitev
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 196; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici