SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Izobraževanje zaposlenih v delniški družbi Talum : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Derinka Jaušovec, 2006, diplomsko delo

Ključne besede: učenje, motivi, interes
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 1793; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (437,21 KB)

2.
Branje in motivacija za branje umetnostnega in neumetnostnega besedila
Anja Sorman, 2009, diplomsko delo

Opis: Učenci v začetnih razredih razvijajo in se učijo temeljnih spretnosti, kot sta branje in pisanje. Z eno besedo ju imenujejo opismenjevanje. Z leti postane otrok funkcionalno pismen, torej se branje avtomatizira. Skratka, s pomočjo branja se bo učil in si pridobival druga znanja, ki jih zahtevata šola in življenje. Navodilo bo prebral zato, da bo vedel, kaj mora narediti, vprašanje, da bo lahko povedal odgovor… Branje literature je prijetno razvedrilo, sprostitev ali zapolnitev prostega časa in pomeni odprta vrata v svet vedenja. Prav zaradi teh dejstev o branju sem se odločila za diplomsko nalogo s tem naslovom, saj želim ugotoviti, kakšno je mnenje oz. stanje glede branja v četrtem razredu osnovne šole.
Ključne besede: Branje, motivacija, interes za branje, razumevanje branja, hitrost branja, kriteriji branja po Downingu, povezava interesa, razumevanja in hitrosti branja.
Objavljeno: 25.02.2009; Ogledov: 3621; Prenosov: 635
.pdf Celotno besedilo (888,61 KB)

3.
POVEZANOST UČNIH STRATEGIJ Z MOTIVACIJO UČENCEV V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Tadeja Mernik, 2009, diplomsko delo

Opis: Z empirično raziskavo sem želela odgovoriti na vprašanje, ali obstaja korelacija med notranjo učno motivacijo pri posamezniku in njegovo oceno pomembnosti uporabe kognitivnih in metakognitivnih strategij pri učenju, ki med drugim predstavljata osnovo za samoregulacijsko učenje. V raziskavi, ki je bila izvedena med mladostniki različnega spola in starosti, sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati so pokazali, da med spoloma sicer ni prisotnih statistično značilnih razlik v predanosti delu kot dimenziji notranje motivacije, da pa se dekleta bolj kot fantje posvečajo učenju in delu za šolo iz lastnega interesa. Če upoštevamo še naslednjo ugotovitev, in sicer, da dekleta pripisujejo višji pomen rabi učnih strategij, lahko rečemo, da so dekleta bolj učno samoregulativna v primerjavi s fanti. Nadalje se je izkazalo, da med mladostniki različnih starosti ni opaznih razlik v oceni pomembnosti rabe učnih strategij, obstajajo pa statistično pomembne razlike v notranji motivaciji. Medtem ko je za mlajše mladostnike značilna večja predanost šolskemu delu in učenju v primerjavi s starejšimi, pa se slednji pogosteje učijo zaradi lastnega zanimanja in želje, da bi poglobili in utrdili svoje znanje. Kot ključno ugotovitev raziskave pa navajam naslednjo; in sicer da obstaja povezanost med posameznikovo notranjo motivacijo in njegovo oceno pomembnosti uporabe strategij pri učenju. Rezultati raziskave namreč kažejo, da mladostniki, pri katerih je prisotna večja notranja motivacija, tudi višje ocenjujejo rabo učnih strategij.
Ključne besede: samoregulacijsko učenje, notranja učna motivacija, učne strategije, lastni interes, predanost delu
Objavljeno: 09.07.2009; Ogledov: 3269; Prenosov: 694
.pdf Celotno besedilo (579,07 KB)

4.
BRALNE NAVADE DIJAKOV ČETRTIH LETNIKOV GIMNAZIJSKEGA PROGRAMA TER NJIHOVI POGLEDI NA MATURITETNO BRANJE 2009
Simona Sakelšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Branje omogoča dostop do sveta. Brati se pravzaprav učimo vse življenje, zato je učenje branja vseživljenjski proces. Različni ljudje beremo na različne načine: otroci berejo drugače od mladostnikov, mladostniki drugače od odraslih in učenci drugače od učiteljev. Govorimo tudi o bolj ali manj izkušenih ali občutljivih bralcih ter o bolj ali manj obveščenih in kritičnih bralcih. Bralne sposobnosti je mogoče, tako kot vse druge sposobnosti, razvijati z vajo. S pogostim in načrtovano vodenim branjem se je mogoče naučiti boljše, učinkoviteje in bolj kritično brati razna besedila, še posebej umetnostna besedila. Cilj branja je torej razumevanje prebranega oz. oblikovanje smiselne razlage o prebrani vsebini. Diplomska naloga vsebuje dva dela. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge opredelim kaj je to branje, zakaj se učimo brati in zakaj sploh naj bi branje bilo pomembno. Nato sledijo definicije branja, vrste branja, bralna zmožnost, bralni interes, bralna pismenost bralna motivacija in maturiteno branje 2009. V empiričnem delu sem iskala odgovore na zastavljena vprašanja, povezana z bralnimi navadami dijakov ter njihovimi pogledi na maturitetno branje 2009. Zanimalo me je, koliko berejo oz. ali svoj prosti čas namenijo branju knjig, kakšen je njihov odnos do branja, itd. Nato so dijaki izražali svoja mnenja o izboru knjig za maturitetno branje, o načinih obravnave maturitetnega branja, o predlogih za maturitetno branje. Dijaki so odgovarjali tudi na vprašanje, ali se pri interpretacijah vključujejo v razpravo in iz kakšnih razlogov se ne. Zanimalo me je tudi, ali se kdaj izven šole pogovarjajo o prebranih besedilih. V zadnjem delu ankete pa me je zanimala zmožnost literarnega branja (razumevanje, doživljanje, vrednotenje).
Ključne besede: branje, bralne navade, bralni interes, matura, dijaki gimnazijskega programa
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2409; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (671,30 KB)

5.
Bralna kompetenca učencev v osnovni šoli
Petra Hromin, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev pojma bralne motivacije ter prvine le-te. Osredotočili smo se na prvine notranje bralne motivacije, katero predstavlja bralna kompetenca ali lastna bralna učinkovitost, interes in zatopljenost. Pri prvinah zunanje bralne motivacije smo se osredotočili na socialno motivacijo za branje. Ugotoviti smo želeli bralno samopodobo in vrednotenje branja in bralnih gradiv (bralna kompetenca) ter priljubljenost posameznih bralnih gradiv glede na spol, učni uspeh in razred/starostno stopnjo. Podatke, zbrane z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Za analizo razlik med učenci glede na spol pri bralni samopodobi in vrednotenju branja in bralnih gradiv ter priljubljenosti posameznih bralnih gradiv smo uporabili Mann-Whitneyev U-preizkus. Za analizo razlik med učenci glede na učni uspeh in razred/starostno stopnjo pri bralni samopodobi in vrednotenju branja ter priljubljenosti posameznih bralnih gradiv smo uporabili Kruskall-Wallisov χ2- preizkus in Tukeyev preizkus. Pri analizi razlik v skupnem rezultatu merjenja bralne samopodobe, vrednotenja branja in bralnih gradiv ter bralni kompetenci v celoti glede na spol, učni uspeh in razred/starostno stopnjo smo uporabili t-preizkus. Ugotovili smo, da imajo deklice višjo bralno samopodobo od dečkov in višje vrednotijo branje in bralna gradiva. Bralna samopodoba in vrednotenje branja in bralnih gradiv upada z nižjim učnim uspehom in prav tako dosega nižjo vrednost z naraščanjem razreda/starostne stopnje. Bralna samopodoba je glede na spol, učni uspeh in razred/starostno stopnjo višja od vrednotenja branja in bralnih gradiv. Bralna gradiva v obliki elektronskih medijev so pri učencih bolj priljubljena od bralnih gradiv v klasični, knjižni obliki, od slednjih pa je najbolj priljubljeno gradivo v okviru nešolskega branja oz. gradivo, ki si ga učenci samostojno izposojajo v knjižnici.
Ključne besede: branje, motivacija, interes, zatopljenost, bralna kompetenca, bralna gradiva, prosti čas
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2934; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

6.
ORGANIZIRANOST, NAČIN DELOVANJA IN UČINKOVITOST KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE V SLOVENIJI
Andreja Krt Stopar, 2010, diplomsko delo

Opis: Eno izmed oblik tesnejšega in ekonomičnega sodelovanja države s svojimi državljani zagotovo predstavljajo tudi zbornice kot pravne osebe javnega prava. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je pravna oseba javnega prava, ki kot stanovska organizacija združuje fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, gozdarstvom in ribištvom. Njena osrednja naloga je strokovno in argumentirano zastopanje interesov svojih članov. Njeni cilji v zagotavljanju javnega interesa pa zbornici nalagajo širšo družbeno odgovornost in proaktivno vlogo. Temelj njenega poslanstva je zagotavljanje reprezentativnega in kompetentnega partnerja državi. Po načelu enakomerne zastopanosti, zagotavljanju enakosti in enotnosti ter strokovnosti je KGZS dolžna uskladiti tako individualizem kot pluralizem mnenj in interesov za dosego blaginje slovenskega podeželja. S tem se izkazuje kot učinkovita in istočasno opravičuje svojo normativno ureditev za zadovoljevanje javnega interesa. Slovenija je specifična. Enostaven prenos posameznega modela države, kjer se izkazuje kot optimalen, ni mogoč.
Ključne besede: Kmetijsko gozdarska zbornica, organiziranost, naloge, članstvo, javna služba, javni interes, učinkovitost.
Objavljeno: 26.01.2010; Ogledov: 1596; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

7.
PRAVNA UREDITEV POSTOPKA IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA
Marija Jurman, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo pričenjam s prikazom zgodovinskega pregleda pravnega urejanja prostora ter prvih dovoljenj za gradnjo na našem ozemlju. V nadaljevanju pa bom izbrano temo ponazorila s primerjalnim prikazom pravne ureditve graditve v drugih pravnih sistemih in predstavitvijo aktualne zakonodaje, na področju graditve (Zakon o graditvi objektov). V osrednjem delu naloge je predstavljena pravna ureditev upravnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Pri tem opozarjam na težave, ki se pojavljajo v praksi skozi postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. S pomočjo analize pritožb ter odločitev instančnih organov (ministrstvo) ter sodišč, pa sem skušala izpostaviti najpogostejše kršitve, ki se pojavljajo v postopkih. V nalogi so prikazani tudi nekateri vzroki, ki lahko vplivajo na kvaliteto in hitrost postopka. Obširni del naloge je namenjen stranskim udeležencem v postopku, s poudarkom na tem ali uveljavljanje pravice do sodelovanja v postopku, pomeni v določenih primerih tudi zlorabo te pravice. Kljub vsemu ugotavljam, da ključni problem ne izhaja iz neustrezne pravne ureditve postopka izdaje gradbenega dovoljenja, temveč iz zakonodaje, ki temelji na predpostavkah, ki v praksi žal velikokrat niso realizirane (npr.: Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) izhaja iz predpostavke, da so z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP1) urejene podlage za jasne, natančne in zanesljive prostorske akte, iz katerih bo mogoče natančno razbrati lokacijske pogoje, ki so izhodišče za graditev objektov).
Ključne besede: - gradbeno dovoljenje - investitor - objekt - upravni postopek - stranke v postopku - javni interes - projekt za pridobite gradbenega dovoljenja - prostorski akt - dokazilo o pravici graditi
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 4588; Prenosov: 794
.pdf Celotno besedilo (24,35 MB)

8.
POGODBENO JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO
Tina Kegl, 2010, diplomsko delo

Opis: Javno — zasebno partnerstvo ni nova oblika sodelovanja javnega in zasebnega sektorja, jo pa države zaradi proračunskih omejitev na novo odkrivajo in uvajajo. Javno—zasebno partnerstvo se je najprej začelo uveljavljati v Veliki Britaniji, nato so ji sledile še številne druge države. Slovenija ga je uvedla relativno pozno. Prednost tega je, da se je lahko učila že na izkušnjah drugih. Javno—zasebno partnerstvo je pri nas opredeljeno v Zakonu o javno— zasebnem partnerstvu in nima enotne definicije. Kot projekte javno-zasebnih partnerstev lahko okvalificiramo vse projekte, kjer javni in zasebni sektor sodelujeta pri zagotavljanju izvajanja javne službe ali vzpostavitve javne infrastrukture. Javno zasebno partnerstvo delimo na pogodbeno in statusno javno zasebno partnerstvo, pri čemer k prvemu prištevamo koncesijsko javno—zasebno partnerstvo in javnonaročniško javno zasebno partnerstvo. V Sloveniji je najpogostejša oblika izvajanja javno—zasebnega partnerstva koncesijska oblika pogodbenega javno—zasebnega partnerstva. O koncesiji govorimo takrat, ko država ali občina kot koncedent v javnem interesu podeli posamezniku ali pravni osebi (koncesionarju) neko izključno pravico, to razmerje pa koncedent in koncesionar uredita s posebno koncesijsko pogodbo. Pri koncesijski pogodbi gre za prepletanje upravnega in civilnega prava. Koncesijsko pogodbo štejemo med mešane upravne akte, saj ima deloma značilnosti akta oblasti, deloma pa značilnosti akta poslovanja, kar z drugimi besedami pomeni, da po eni strani gre za koncesijski akt, s katerim se podeli neka izključna pravica ter na ta način avtoritativno uredi določeno pravno razmerje, po drugi strani pa je koncesija tudi akt poslovanja, s katerim država, lokalne skupnosti, državni organi ali organ lokalne skupnosti nastopajo kot pravne osebe, razpolagajo ali upravljajo s svojim premoženjem ter prevzemajo pravice in obveznosti.
Ključne besede: Javna služba, javno – zasebno partnerstvo, javni sektor, zasebni sektor, koncesija, koncesijsko razmerje, koncesijska pogodba, koncesijski akt, koncesionar, koncedent, javni interes, tveganja, infrastruktura.
Objavljeno: 28.09.2010; Ogledov: 6505; Prenosov: 1149
.pdf Celotno besedilo (467,41 KB)

9.
ORGANIZIRANOST CENTRA ZA POMOČ SLEPIH IN SLABOVIDNIH
Nataša Grum, 2010, diplomsko delo

Opis: Nepridobitne organizacije so javni zavodi za opravljanje javnih služb. Delujejo v javnem interesu. Cilj njihovega delovanja ni ustvarjanje dobička, temveč njihovo poslanstvo, ki je zagotovitev storitev in dobrin v javnem interesu. Skozi vsa leta delovanja Zavoda za slepo in slabovidno mladino so se spremenili zakonodajni okvirji, družbena odgovornost, trendi izobraževanja posledično pa se je tudi spremenilo poslanstvo Zavoda. Tako sem v diplomski nalogi opisala trenutno organiziranost in na podlagi vseh dejstev, ki so razloženi v nalogi predlagala novo organiziranost.
Ključne besede: javni zavodi, javni interes, organiziranost, poslanstvo
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 1751; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (596,38 KB)

10.
PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA KMETIJSKEM ZEMLJIŠČU - primerjava s prenosom le - te na stavbišču oz. etažni lastnini
Rok Lindtner, 2010, diplomsko delo

Opis: Ozemlje, prebivalstvo in učinkovita izvršilna oblast nad prvima dvema so elementi, ki samo v kombinaciji vseh treh predpostavljajo suverenost posamezne družbe. Postavljamo se na stališče, da je ozemlje znotraj državnih meja najpomembnejši element vsake samostojne države. Prebivalstvo in državna oblast se skozi čas zaradi narave stvari namreč nenehno spreminjata, le ozemlje ostane vedno relativno nespremenjeno. Državna oblast s svojo izvršilno močjo postavlja pravila, ki jih mora prebivalstvo spoštovati, hkrati pa s svojimi akti organizira tudi namensko uporabo prostora. Najbolj osnovna raba prostora je po našem mnenju njegova kmetijska obdelava, zato morajo državni organi tej zadevi posvetiti veliko pozornosti. Izhodišče družbenega urejanja pri prenosu lastninske pravice na kmetijskih površinah je, da naj lastništvo nad le-temi obdržijo ali pridobijo tisti subjekti, ki se nameravajo ukvarjati s kmetijstvom. Pri tem se morajo manipulacije z lastništvom na kmetijskih zemljišči zmanjšati na najmanjšo možno mero oziroma se ustaviti. Širjenje zazidljivih površin zaradi zadovoljitve zasebnega interesa namreč javnemu interesu samo škodi. Regulativa v Republiki Sloveniji je zasnovana na dajanju predkupne pravice tistim subjektom, ki imajo dejansko namen razvijati kmetijsko dejavnost. Materijo ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki predvideva zaprti krog šestih predkupnih upravičencev. Lahko torej rečemo, da je prosti trg na področju kmetijskih zemljišč nekoliko omejen.
Ključne besede: Ozemlje, prebivalstvo, izvršilna oblast, suverenost, pravila, namenska uporaba prostora, kmetijska obdelava, družbeno urejanje, lastništvo, javni interes, predkupna pravica, Zakon o kmetijskih zemljiščih.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 1912; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici