1. Dejavniki, pogojevalci in pojasnjevalci namere za cepljenje proti covidu-19 v Sloveniji in Evropi : doktorska disertacijaMonika Lamot, 2024, doktorska disertacija Opis: Oklevanje pred cepljenjem je že pred pandemijo covida-19 veljalo za eno izmed osrednjih groženj javnemu zdravju, pandemija covida-19 pa je problem oklevanja pred cepljenjem samo še bolj osvetlila. Politična prepričanja posameznikov, institucionalno zaupanje in prepričanja v teorije zarote je že obstoječa literatura opredelila kot ene izmed močnejših napovednikov cepljenja, a so bili ti praviloma obravnavani kot neposredni napovedniki stališč do cepljenja oziroma namere cepljenja, in manj v sklopu kompleksnejših modelov mediacije. Ob tem je večina raziskav pri stališčih do cepljenja slednje proučila na ravni posameznika, manjkajo pa raziskave, ki vključujejo tudi vlogo strukturnih, makro značilnosti družb. Primanjkuje tudi raziskav, ki namero cepljenja proučujejo v sklopu analiz, usmerjenih k posameznikom, ki omogočajo identifikacijo njihovih lastnosti. Obenem je večina študij s področja stališč do cepljenja proti covidu-19 in namere cepljenja opravljena v tujih državah. V Sloveniji gre za pretežno neraziskano področje. To je še posebej problematično, ker gre za državo, ki je tako pred kot tudi po pandemiji spadala med tiste, kjer prebivalci izkazujejo večje oklevanje pred cepljenjem. V doktorski disertaciji smo tako proučili vlogo strukturnih značilnosti pri dejavnikih namere cepljenja proti covidu-19, analizirali lastnosti posameznikov glede na njihovo namero cepljenja ter proučili možne mehanizme odnosa med političnimi prepričanji posameznika in njegovo namero glede cepljenja. Analizirali smo mednarodno anketno podatkovno bazo evropskih držav European Social Survey 10. V prvi študiji smo preverjali strukturne dejavnike v sklopu med-nivojskih interakcij in ugotovili, da ima zaupanje v politične institucije močnejši pozitiven učinek na namero cepljenja proti covidu-19 v državah z višjim BDP na prebivalca in državah, kjer je nižja zaznana korupcija. Ugotovili smo tudi, da bolj individualistično vrednotno usmerjene družbe okrepijo pozitiven učinek zadovoljstva z zdravstvenim sistemom na namero cepljenja. Ob tem se je izkazalo, da nižji BDP na prebivalca, višja zaznana korupcija in bolj kolektivistična usmerjenost družbe okrepijo negativen učinek prepričanj v teorije zarote na namero cepljenja. V drugi študiji smo proučili lastnosti Slovencev in Slovenk glede na njihovo namero cepljenja proti covidu-19. Uvrstili smo jih v latentne profile, ki smo jih analizirali glede na njihovo zaupanje znanosti, zadovoljstvo z delom vlade v času pandemije in prepričanjih v teorije zarote. Izkazalo se je, da so se bili najbolj pripravljeni cepiti posamezniki, uvrščeni v profil, ki je bil najbolj zadovoljen z delom vlade, je v največji meri zaupal znanosti in najmanj izražal zarotniška prepričanja. V tretji študiji smo preverjali razlike v nameri cepljenja glede na politično usmeritev (levo-desno), populistična stališča (dimenziji stališča o ljudski suverenosti in protimigrantska stališča) in politični ekstremizem prek zaupanja političnim institucijam, znanosti in prepričanj v teorije zarote. Ugotovili smo, da so v času pandemije desno politično usmerjeni posamezniki v večji meri zaupali znanosti in v manjši meri izražali prepričanja v teorije zarote, kar je prispevalo k njihovi večji pripravljenosti za cepljenje proti covidu-19, v primerjavi z bolj levo usmerjenimi posamezniki. Ugotovili smo tudi, da podpiranje ideje o ljudski suverenosti pozitivno učinkuje na zaupanje znanosti, to pa na namero za cepljenje; po drugi strani pa pozitivno učinkuje na prepričanja v teorije zarote, kar negativno učinkuje na cepljenje. Pri izražanju protimigrantskih stališč smo ugotovili, da negativno učinkujejo na zaupanje znanosti in pozitivno na prepričanja v teorije zarote, kar pa negativno učinkuje na namero cepljenja. Nenazadnje smo ugotovili, da se politična ekstrema ne razlikujeta v zaupanju političnim institucijam, zaupanju znanosti, prepričanjih v teorije zarote in nameri cepljenja proti covidu-19.
Ključne besede: covid-19, cepljenje, prepričanja v teorije zarote, politična prepričanja, institucionalno zaupanje, med nivojske interakcije, analiza latentnih profilov, modeliranje strukturnih enačb, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (3,15 MB) |
2. Epistemologija škodljivih prepričanj : med spoznavno hibo, argumentacijo in zavajajočo retorikoNiko Šetar, 2024, doktorska disertacija Opis: Ta disertacija se ukvarja z mehanizmi širjenja spoznavno škodljivih vsebin v javnem, medijskem in političnem diskurzu skozi preučitev vloge spoznavnih hib, argumentacijskih hib in zavajajoče retorike v teh mehanizmih in procesih.
Prvi del disertacije se osredotoča na opredelitev treh različnih vrst hib. Prve izmed teh so spoznavne hibe, ki so v splošnem konceptualno opredeljene kot nasprotje spoznavnih vrlin. Relevantno podpoglavje pregleda več pristopov k definiciji spoznavnih vrlin in hib kot splošnih pojmov, naravo več razširjenih posameznih hib, ter argumentira izbrano opredelitev glede narave in lastnosti spoznavnih hib za namene te disertacije. Sledi podroben pregled teorije argumentacijskih hib in posameznih neformalnih logičnih zmot kot primerov tovrstnih hib ter opredelitev glede pristopa k obravnavi tovrstnih hib v nadaljevanju. Tretje podpoglavje prvega dela vpelje koncept jezikovne hibe kot vrste zavajajočega govora na podlagi kršitev pragmatičnih načel učinkovite konverzacije. Nazadnje zaključni del prvega poglavja utemeljuje osnovne povezave med vsemi tremi vrstami hib.
Naslednji štirje deli naloge se osredotočajo na štiri vrste spoznavno škodljivih vsebin: teorije zarote, psevdoznanosti, anti-intelektualistična prepričanja in lažne novice kot manifestacijo splošnega pojava tako imenovane »kulture post-resničnosti«. Vsak izmed omenjenih odsekov analizira motivacije in spoznavne hibe, prisotne pri akterjih v nastanku spoznavno škodljivih vsebin, se pravi osebah ali skupinah, ki tovrstne vsebine proizvajajo. Sledi analiza argumentacijskih hib, ki jih taisti akterji bodisi nevede zagrešijo, bodisi namerno uporabljajo v opisu in utemeljevanju teh vsebin, in pa analiza jezikovnih hib kot retoričnih figur, ki se jih poslužujejo v javnem sporočanju omenjenih vsebin.
Šesti in zadnji del disertacije preuči splošne odnose med vsemi tremi vrstami hib pri akterjih v izvoru oz. nastanku spoznavno škodljivih vsebin, nato pa pozornost analize preusmeri na posameznike in skupine, ki tovrstna prepričanja sprejemajo kot resnična. V ta namen preuči različne faktorje, ki vplivajo na sprejem teh vsebin; na podlagi teh faktorjev določi spoznavne hibe sprejemnikov ter faktorje in hibe, ki vplivajo na nadaljnje širjenje relevantnih prepričanj med sprejemniki. Nazadnje poveže in izpostavi najpogostejše kombinacije hib tako akterjev v izvoru kot sprejemnikov, ki pogojujejo mehanizme širjenja in sprejemanja spoznavno škodljivih vsebin.
Ključne besede: Spoznavne hibe, argumentacija, pragmatika, teorije zarote, psevdoznanost, anti-intelektualizem, lažne novice.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,19 MB) |
3. Pedagoški koncepti Noama Chomskega : magistrsko deloJana Miklič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pedagoške koncepte Noama Chomskega, ameriškega jezikoslovca, političnega aktivista in markantnega intelektualca. Cilj magistrskega dela je predstaviti širšo sliko Noama Chomskega in se osredotočiti na njegovo vlogo, pomen ter vpliv na področjih učenja, vzgoje in izobraževanja. V prvem poglavju sta predstavljena biografija in delo. V drugem poglavju delo predstavi pedagoške koncepte. Poglavje vsebuje kritično vrednotenje konvencionalnega izobraževalnega sistema, vizijo izobraževalnega sistema, vlogo indoktrinacije, preplet izobraževanja s politiko ter pomen akademske avtonomije. Sledi poskus umestitve pedagoških idej v teorije izobraževanja in nato poskus umestitve v slovenski prostor, pri čemer sledi primerjava z Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju ter Nacionalnim programom vzgoje in izobraževanja 2023–2033. Na koncu smo izvedli analizo raziskanega in povzeli ugotovitve.
Noam Chomsky se je v svoji karieri osredotočal predvsem na jezikoslovje, kognitivne znanosti in politični aktivizem, vendar je nedvomno pustil velik pečat tudi na vzgojno-izobraževalnem področju. Njegovi pedagoški koncepti predstavljajo nadgradnjo obstoječih progresivnih idej in ostajajo relevantni, saj izpostavljajo ključna načela liberalne družbe. Delo odpira vprašanja o avtonomiji izobraževalnih institucij, indoktrinaciji in o pomenu kritičnega mišljenja posameznikov.
Ključne besede: Noam Chomsky, alternativno izobraževanje, pedagoške teorije, kurikulum, kritika šolskega sistema
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,21 MB) |
4. Izzivi vodenja generacije ZPia Lucia Vilič, 2024, diplomsko delo Opis: Trenutno se na delovnem trgu prepletajo štiri generacije, ki se med seboj razlikujejo, kar vodjam predstavlja številne izzive. Pomembno je, da vodje poznajo svoje zaposlene in prepoznajo razlike med njimi, saj lahko le tako učinkovito pristopijo k posamezni generaciji in posledično prispevajo k uspešnemu in učinkovitemu poslovanju svoje organizacije. V zadnjih nekaj letih je prav generacija Z tista, ki potrebuje večje prilagoditve na delovnem mestu, predvsem na področju motiviranja in komuniciranja. Ta nova generacija je odraščala v digitalnem svetu, zato pričakuje preprostost in je navajena, da je vse, kar potrebuje, dosegljivo le s pritiskom na gumb.
V prvem delu diplomske naloge smo raziskovali področje vodenja, v okviru katerega smo predstavili različne stile in teorije vodenja ter pomen motivacije in komunikacije pri vodenju. V nadaljevanju naloge smo se osredotočili na generacije in njihove značilnosti. Ugotavljali smo tudi, kakšen stil bi bil najprimernejši za vodenje generacije Z.
V empiričnem delu naloge smo naredili raziskavo, v kateri nas je zanimalo, kako vodje najučinkoviteje pristopijo k vodenju generacije Z. Izvedli smo intervjuje z vodstvenimi kadri, vprašanja pa so se nanašala na stile vodenja, ki jih vodje uporabljajo, kadar vodijo generacijo Z, motivacijo in komunikacijo.
Pridobljene rezultate smo analizirali in ugotovili, da se vodje zavedajo medgeneracijskih razlik na delovnem mestu, vendar pa se v praksi kažejo težave pri implementaciji takšnih stilov vodenja, ki bi generaciji Z najbolj ustrezali. Analiza je pokazala, da je v praksi pri delu z generacijo Z še zmeraj najbolj razširjen avtokratski pristop, sodobnejši stili vodenja, ki jih literatura navaja kot najučinkovitejše pri delu s pripadniki generacije Z, pa v praksi še niso široko sprejeti. S pomočjo analize smo kot najpomembnejše motivatorje za to generacijo opredelili denar in denarne nagrade ter hitro napredovanje na delovnem mestu. Vodje se pri načinu komuniciranja generaciji Z prilagajajo, kadar gre za posredno komunikacijo, saj pri tej uporabljajo socialna omrežja. Kadar morajo vodje tej generaciji podati navodila in opredeliti svoja pričakovanja pa uporabijo formalno komunikacijo.
Ključne besede: vodenje, izzivi, generacije, generacija Z, stili vodenja, teorije vodenja
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,16 MB) |
5. Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih v Vrtcu Ciciban SevnicaEva Tihole, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se osredotočamo na pomembni tematiki, ki vplivata na uspešno delovanje organizacije. V teoretičnem delu smo s pomočjo domače in tuje literature zajeli in navedli osnove motivacije in zadovoljstva zaposlenih. Pisali smo o motivacijskih dejavnikih, opisali različne motivacijske teorije in o tem, kakšen pomen ima motivacija na delovnem mestu in kakšni zapleti se lahko pripetijo, da zavirajo motivacijo. Prav tako smo raziskali, kakšen je sploh pomen zadovoljstva na delovnem mestu, kako na zadovoljstvo vpliva motivacija ter kako jo je mogoče meriti. V empiričnem delu pa smo na podlagi anketnega vprašalnika analizirali motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih v Vrtcu Ciciban Sevnica. Ugotovili smo, da so zaposleni s svojim delovnim mestom zadovoljni ter da so medsebojni odnosi tisti, ki jih pri delu najbolj motivirajo. Na njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu pa najbolj vpliva zanimivost dela. Iz magistrske naloge lahko razberemo, da je motivacija ključnega pomena ne samo na delovnem mestu, ampak tudi v vsakdanjem življenju, saj je cilj vsakega posameznika, da čuti zadovoljstvo na vseh področjih življenja. Jasno je tudi, da so motivirani zaposleni bolj zadovoljni in posledično svoje delo opravljajo bolje in stremijo k ciljem organizacije.
Ključne besede: zadovoljstvo, dejavniki zadovoljstva, motivacija, motivacijske teorije, zaposleni, organizacija.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 11; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,81 MB) |
6. Predlog izdelave korpusa humorja v govoru za slovenščinoMira Krajnc Ivič, Špela Antloga, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prvem delu prispevek predstavlja teorije humorja (superiornosti, sproščanja in neskladja), kot njihovo nevtralno združitev in dopolnitev Raskinovo semantično teorijo humorja ter njeno nadgradnjo, tj. Attardovo splošno teorijo verbalnega humorja (v nadaljevanju GTVH), namenjeno analizi šal. A humor v konverzaciji nastaja tudi spontano in v večji odvisnosti od neposrednega konteksta, zato je na kratko predstavljeno teoretično ozadje konverzacijskega humorja. Humorno je po teoriji superiornosti omejeno z nacionalnimi mejami in s časom, odvisno je od zvestobe skupini, identifikacije z njo. Raziskovanje konverzacijskega humorja v slovenskem jeziku je torej nujno. To bi lahko pospešila izdelava ustreznega korpusa. V drugem delu prispevka so zato pod drobnogled vzeti korpusi humorja, in sicer: v katerih jezikih so na voljo govorni, pisni ali multimodalni korpusi, označeni kot humorni; kako obsežni so ti korpusi, katero gradivo zajemajo, kateri od njih so prosto dostopni, kako je potekalo označevanje humornih pasaž, kateri jezikovni pojavi in drugi nejezikovni kodi so bili označevani. V zaključku predstavljava rezultate ankete, ki sva jo izvedli z namenom presoje, ali je lahko tovrstna metoda učinkovita za določanje humornih pasaž in ali lahko pomaga pri presoji označevalca, katera jezikovna ali nejezikovna sredstva vplivajo na humornost izreka oz. pasaže.
Ključne besede: slovenščina, humor, govorjeni diskurz, teorije humorja, korpus
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 8
Celotno besedilo (576,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Dejavniki izbora stila vodenjaTeja Dušej, 2024, diplomsko delo Opis: Na stil vodenja običajno gledamo kot na obliko vedenja, ki se kaže na različne načine. Torej vedenje je posledica medsebojnega vpliva med tem, kaj mislimo in kako čutimo, in je odraz značaja in osebnosti vodje. Ko pride do stila vodenja, pa je učinkovit stil vodenja tisti, ki odraža tip značaja vodje, značilnosti zaposlenih in razmere, v katerih se vodenje odvija. Vodje se morajo ves čas prilagajati in iskati pravilen stil vodenja, ki bo odgovarjal njegovi organizaciji, vendar pa pri vsem tem prilagajanju ne smejo izkrivljati svoje osebnosti in karakteristike. V diplomski nalogi smo raziskovali, kateri dejavniki vplivajo na izbor stila vodenja, ki ga izbere vodja v organizaciji. V prvem delu diplomske naloge smo opredelili, kaj je stil vodenja, in teorije stilov vodenja, prav tako pa smo opredelili vodenje, vodjo in zaposlene. Temu sledijo dejavniki za izbor stila vodenja, torej skupine dejavnikov, in povezava dejavnikov na stil vodenja. V drugem delu, ki je praktičen, smo izvedli intervjuje z več vodji, skozi katere smo spoznali lastnosti uspešnih vodij in njihov stil vodenja. Ugotavljali smo, kakšni so ti dejavniki, ki vplivajo na izbor stila v praksi, in kako se med seboj povezujejo med različnimi situacijami. V praktičnem delu smo izvedli intervjuja, pri katerih smo spoznali, da se vodje poslužujejo kombinaciji stilov vodenja, saj je današnji turbolenten poslovni svet poln nepričakovanih situacij, na katere se je potrebno dobro odzvati in prilagoditi. Ugotavljamo, da je najpomembnejši dejavnik vsekakor osebnost vodje in organizacijska kultura, ki spada v skupino dejavnikov, ki se navezuje na notranje okolje podjetja. Komunikacija pa je ključ do uspeha vsake organizacije.
Ključne besede: Stili vodenja, dejavniki stila vodenja, vodenje, teorije vodenja.
Objavljeno v DKUM: 18.04.2024; Ogledov: 309; Prenosov: 95
Celotno besedilo (822,89 KB) |
8. |
9. |
10. Delo operativnega štaba v primeru ropa na banko v MislinjiŽeljko Kljajić, Srečko Krope, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, organizacije, teorije organizacij, operativni štab, ropi, Mislinja, Slovenija, Avstrija, Hrvaška
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 155; Prenosov: 5
Celotno besedilo (225,80 KB) |
