1. Strategija modrega oceana kot sodobni podjetniški pristop k inovacijam na primeru hospitality programa nogometnega kluba MariborJure Šimundža, 2024, diplomsko delo Opis: Strategija modrega oceana se osredotoča na ustvarjanje novih tržnih priložnost in diferenciacijo, s katero podjetja presegajo obstoječo konkurenco. Ta strategija temelji na vrednostni inovaciji, pri kateri podjetja ustvarjajo dodatno vrednost za stranke, hkrati pa zmanjšuje stroške. Teorija modrega oceana spodbuja podjetja, da premikajo meje industrije in ustvarjajo nove tržne prostore, v katerih konkurenca postane nepomembna. Dober primer za implementacijo te strategije je hospitality industrija, ki se osredotoča na zagotavljanje vrhunske izkušnje za stranke, s čimer se krepi zvestoba, dolgoročni odnosi s strankami ter zadovoljstvo. Hospitality industrija je tesno povezana z ustvarjanjem edinstvenih doživetij, ki presežejo osnovno ponudbo in prispevajo k večji vrednosti storitve ali proizvoda.
V diplomskem delu bomo na primeru hospitality programa Nogometnega kluba Maribor analizirali ključne elemente programa, kot so finančni učinki, obiskovalci ter zadovoljstvo strank, in preučili, kako ta program vpliva na konkurenčno prednost kluba. Prav tako bomo raziskali, kako je strategija modrega oceana prispevala k razvoju programa, ter naredili SWOT-analizo. Na podlagi podatkov in analize bomo podali priporočila za nadaljnji razvoj hospitality programa, s ciljem povečati njegovo uspešnost in trajnost.
Ključne besede: strategija modrega oceana, vrednostna inovacija, hospitality industrija, diferenciacija, konkurenčna prednost
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,63 MB) |
2. Primerjava modelov trajnostnega poslovanja na izbranih podjetjih v industriji hitre modeLia Molan King, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo opredelili in definirali pojem trajnostnega razvoja, kakšen je njegov vpliv in povezava z modno industrijo. Opredelili bomo ključne koncepte trajnostnega poslovanja. Ugotovili bomo stanje modne industrije danes in delovanje podjetij v hitri modi. Dotaknili se bomo glavnih proizvodnih držav ter stanja delovnih pogojev ter okoljskega vpliva in posledic hitre mode. Opredelili bomo mnoge negativne plati le-te in problematiko trajnostnega poslovanja v industriji hitre mode. Dejstva bomo raziskali na primeru podjetij Zara in Primark. S predstavitvijo podjetij bomo dobili vpogled v njihovo poslovanje ter vrednote. Oblikovali bomo kanvas poslovnega modela obeh podjetij ter bolj podrobno raziskali njihove trajnostne prakse. Te bomo na koncu primerjali in dobili realno sliko njihovega delovanja v hitri modi. Trajnostno poslovanje v modni industriji je vse bolj in bolj pomembno ter ključno, predvsem zaradi strogih pravil in pričakovanj v industriji. Brez upoštevanja le-teh bo v prihodnosti težko poslovati. Treba pa se je zavedati našega vpliva s hitrim potrošniškim življenjem, zaradi katerega največ posledic nosi okolje in ljudje, vpleteni v proces.
Ključne besede: trajnost, poslovni modeli, modna industrija, hitra moda, Zara, Primark
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,56 MB) |
3. Trajnost v modni industriji: trendi, izzivi, strategije in poslovni model na primerihKatja Žurej, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na analizo trajnostnega razvoja v modni industriji, s
poudarkom na trajnostnih trendih, izzivih, strategijah in poslovnih modelih. Modna industrija
se sooča z več pomembnimi problemi, vključno z obsežnim onesnaževanjem okolja, prekomerno
porabo virov in slabimi delovnimi pogoji. Poleg tega pa hitro spreminjajoči se modni trendi
spodbujajo hitro modo, kar povzroča velike količine odpadkov zaradi kratke življenjske dobe
izdelkov. Kljub tem težavam vedno več podjetij v modni industriji prepoznava potrebo po
trajnostnem razvoju in sprejema trajnostne prakse. Ta prehod vključuje uporabo trajnostnih,
inovativnih materialov, izboljšanje delovnih pogojev ter spodbujanje krožnega gospodarstva,
kar prispeva k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in družbo ter k bolj odgovornemu
poslovanju.
V študiji primera smo obravnavali dve podjetji, Patagonia in Veja, ki predstavljata vodilna
primera uspešnih trajnostnih modnih podjetij. Patagonia je znana po svoji dolgotrajni
zavezanosti k okoljski odgovornosti, vključno z uporabo recikliranih materialov in podporo
okoljskim pobudam. Veja se osredotoča na uporabo ekoloških materialov in pravične trgovine
ter zmanjšanje svojega okoljskega odtisa z inovacijami v proizvodnji in distribuciji. Obe
podjetji vlagata v preglednost svojih dobavnih verig in spodbujata odgovorno nakupovanje.
Njun uspeh dokazuje, da je možno združiti poslovno uspešnost z etičnimi in okoljskimi načeli.
Ključne besede: trajnostni razvoj, modna industrija, poslovna strategija, poslovni model.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,23 MB) |
4. Konkurenčnost nemškega gospodarstvaPatrik Obrovnik, 2024, diplomsko delo Opis: Nemčija, ki velja za eno najmočnejših svetovnih gospodarstev, si prizadeva ohranjati in povečevati konkurenčnost na svetovnem trgu s strateškimi investicijami v digitalizacijo in avtomatizacijo, kar je še posebej opazno v avtomobilski industriji. Zlasti slednja, ki predstavlja enega ključnih sektorjev nemškega gospodarstva, se spopada z izzivi prehoda na električna vozila in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Kljub temu nemška podjetja vlagajo v razvoj inovativnih tehnologij, ki bi jim omogočile izpolnjevati okoljske standarde ter ohranjati konkurenčno prednost. To vključuje razvoj električnih vozil, trajnostne mobilnosti in prizadevanja za zmanjšanje emisij, kar prispeva k ohranjanju vodilne vloge Nemčije v avtomobilski industriji. Kljub prizadevanjem nemške avtomobilske industrije za izboljšanje lastne konkurenčnosti pa v zadnjih letih ta zaostaja predvsem za kitajskimi tekmeci.
Ključne besede: nemško gospodarstvo, avtomobilska industrija, konkurenčnost
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,29 MB) |
5. Vpliv industrije 4.0 na operativni management: izzivi za poslovno strategijoNeda Nešković, 2024, diplomsko delo Opis: Industrija 4.0, znana kot četrta industrijska revolucija, s seboj prinaša drastične spremembe v proizvodnji in poslovanju z vključevanjem pametnih tehnologij.
Industrija 4.0 prinaša pomembne spremembe v upravljanju dobavne verige, saj omogoča spremljanje in analizo podatkov v realnem času, kar prispeva k zmanjšanju zalog in optimizaciji logističnih procesov. Cilj raziskave je analizirati vpliv industrije 4.0 na operativni management in izzive v poslovni strategiji, s posebnim poudarkom na podjetju Zara. V raziskavi bomo uporabili kombinacijo primarne in sekundarne raziskave, vključno z analizo relevantne literature ter anketiranjem zaposlenih in managerjev Zare.
Ključne besede: Industrija 4.0, operativni management, kompanija Zara
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,87 MB) |
6. Trajnostno mednarodno poslovanje v avtomobilski industrijiUroš Veselić, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo vključevanje trajnosti v mednarodne poslovne strategije avtomobilskega sektorja. Osredotočamo se na vodilne avtomobilske proizvajalce in njihove inovacije na področju razvoja električnih vozil, zmanjševanja ogljičnega odtisa v dobavnih verigah ter sprejemanja načel krožnega gospodarstva. Z analizo proučujemo izzive in priložnosti, s katerimi se ta podjetja soočajo pri prizadevanju za uravnoteženje dobičkonosnosti in okoljske odgovornosti. V diplomskem delu preverjamo, ali je učinkovito vključevanje trajnostnih praks v globalno poslovanje avtomobilskih podjetij ključno za dolgoročno uspešnost industrije ter za reševanje globalnih okoljskih izzivov.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, trajnost, večnacionalne korporacije, avtomobilska industrija, ESG cilji
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,78 MB) |
7. Ergonomska analiza oskrbovalca delovnih mest z materialom v podjetju xSofija Đoković, 2024, diplomsko delo Opis: Ergonomija ima v sodobni industriji ključno vlogo pri oblikovanju delovnih mest, saj neposredno vpliva na zdravje, zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih. V tem diplomskem delu smo se osredotočili na ergonomsko analizo delovnega mesta oskrbovalca z materialom v podjetju X, kjer smo ocenili obstoječe delovne pogoje in prepoznali ključne izzive, s katerimi se soočajo delavci. Namen raziskave je bil preučiti, kako trenutni delovni pogoji vplivajo na tveganje za mišično-skeletna obolenja in kako bi bilo mogoče te pogoje izboljšati z uvedbo ustreznih ergonomskih rešitev.
V okviru raziskave smo uporabili metodo OWAS (Ovako Working Postures Analysing System) in metodo ključnih kazalnikov (MKK), ki sta nam omogočili natančno oceno telesnih položajev in delovnih obremenitev oskrbovalcev med njihovimi vsakodnevnimi nalogami. Rezultati analize so pokazali, da trenutni delovni pogoji vključujejo ponavljajoče se gibe, neustrezne telesne položaje in dvigovanje težkih bremen, kar lahko vodi do resnih zdravstvenih težav in zmanjšanja produktivnosti.
Na podlagi teh ugotovitev smo predlagali več ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev, vključno z uvedbo avtomatiziranih sistemov, optimizacijo logističnih procesov in prilagoditvijo delovnih orodij. Uvedba teh ukrepov bi lahko bistveno zmanjšala fizične obremenitve delavcev, izboljšala delovno učinkovitost in povečala varnost na delovnem mestu. Zaključki raziskave poudarjajo, da so takšne izboljšave ključne za povečanje dolgoročne uspešnosti in konkurenčnosti podjetja.
Ključne besede: ergonomija, OWAS, MKK, delovni pogoji, industrija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (3,66 MB) |
8. Vpliv hitre mode na potrošniško vedenje in okoljeŽiga Bizjak, 2024, diplomsko delo Opis: Globalizacija je drastično razširila modno industrijo in povečala željo po oblačilih, ki sledijo najnovejšim trendom. Blagovne znamke izkoriščajo modne trende za oblikovanje hitro rastoče industrije hitre mode, ki je znana po hitri proizvodnji in nizkih cenah oblačil. Vendar pa ta sistem prinaša številne negativne okoljske posledice, vključno z onesnaževanjem voda, prisotnostjo mikroplastike in uporabe škodljivih kemikalij. V modni industriji se pogosto pojavljajo etični problemi, ki so povezani z izkoriščanjem delovne sile in nehumanimi delovnimi pogoji v nerazvitih državah.
Diplomsko delo se osredotoča na proučevanje vpliva hitre mode na nakupovalno vedenje potrošnikov ter na okoljske posledice, ki jih povzroča ta industrija. V empiričnem delu smo izvedli anketo, s katero smo raziskovali stopnjo ozaveščenosti o hitri modi med potrošniki in njihovo pripravljenost na preusmeritev k nakupu trajnostnih oblačil.
Ključne besede: Hitra moda, modna industrija, okolje, potrošniško vedenje
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,81 MB) |
9. Okolje, trajnost in trajnostni razvoj podjetja - primer skupine marovt groupTim Marovt, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se osredotoča na preučevanje trajnostnega razvoja v sodobnem poslovnem okolju, s posebnim poudarkom na skupini Marovt Group, ki vključuje podjetja iz različnih industrijskih panog, kot so kovinsko-predelovalna, informacijsko-komunikacijska, stroje gradnja, ogrevalna in elektroenergetska industrija. Glavni izziv za podjetja danes je uskladiti ekonomične interese z zahtevami trajnostnega razvoja, ki vključuje okoljske, družbene in gospodarske vidike. V industrijah, kot je kovinsko-predelovalna, je to še posebej pomembno zaradi velikega vpliva na okolje.
Naloga analizira, kako Marovt Group vključuje trajnostne prakse v svoj poslovni model in kako te prakse vplivajo na širšo družbo in poslovno uspešnost. Poudarek je na merjenju in spremljanju napredka pri trajnostnem razvoju preučevanega podjetja in vključevanju deležnikov, kot so zaposleni in lokalna skupnost, v te procese. Raziskava prav tako preučuje, kako to podjetje obvladuje tveganja, povezana s trajnostjo, in kakšno vlogo igrajo inovacije pri doseganju trajnostnih ciljev.
V teoretičnem delu so predstavljene ključne priložnosti in tveganja, s katerimi se podjetje sooča, pri čemer so zunanja tveganja pogosto povezana s političnim in pravnim okoljem, medtem ko notranja tveganja izhajajo iz upravljanja podjetja in strateških odločitev. Posebna pozornost je namenjena vplivu okoljske zakonodaje in družbenih pričakovanj na poslovanje podjetja, kar vključuje tudi pritiske po znižanju emisij toplogrednih plinov in zmanjšanju okoljskih odpadkov.
Marovt Group kot primer, predstavljen v praktičnem delu, izpostavlja svoje napore pri uvajanju trajnostnih praks v kovinsko-predelovalni industriji, ki je energetsko intenzivna in močno odvisna od naravnih virov. Cilj naloge je preučiti, kako uspešno podjetje vključuje trajnostna načela v svojo poslovno strategijo in kako ta strategija prispeva k dolgoročni konkurenčnosti in finančni stabilnosti podjetja. Pristop k trajnostnemu razvoju je predstavljen kot nujnost za ohranjanje konkurenčnosti na globalnem trgu in za zadostitev naraščajočim zakonodajnim zahtevam ter pričakovanjem deležnikov.
Naloga je strukturirana tako, da najprej predstavi širši kontekst trajnostnega razvoja in nato preide na analizo specifičnih vidikov trajnosti, kot so okoljska, gospodarska in družbena (politična) trajnost. Na podlagi teoretičnih izhodišč se preučuje implementacija trajnostnih strategij v podjetju Marovt Group, vključno z empirično analizo konkretnih ukrepov in njihovih učinkov na podjetje ter njegovo okolje. Na koncu so predstavljena tudi priporočila za izboljšanje trajnostnih praks v podjetju Marovt Group.
Ključne besede: trajnost, trajnostni razvoj, trajnostna transformacija, Marovt Group, kovinsko-predelovalna industrija, strateška transformacija, inovacije.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,68 MB) |
10. Pariteta kupne moči v izbranih državah z rastočo avtomobilsko proizvodnjoLuka Žerjav, 2024, magistrsko delo Opis: Avtomobilska industrija v globalnem gospodarstvu predstavlja eno izmed najpomembnejših industrij, saj združuje številne industrije, ki tvorijo globalno mrežo številnih podjetij, ki jih pod skupno streho združujejo OEM. Spremembe so trenutno znotraj avtomobilske industrije edina stalnica. S tem mislimo tako na globalizacijski proces, ki je avtomobilsko industrijo zaznamoval pred desetletji, kakor tudi na trende elektrifikacije, vključevanja umetne inteligence v proizvodni proces in končni produkt - avtomobil, spremembah potrošniških navad posameznikov in strukturne spremembe na trgu avtomobilov. V zadnjem obdobju lahko opazujemo počasen trend stagniranja uveljavljenih držav, ki krojijo usodo avtomobilske industrije že več desetletij. Prav zaradi teh sprememb v ospredje prihajajo nove države, ki so predstavljala gonilno silo v času globalizacijskega procesa. V mednarodni trgovini so se tako vzpostavile nove povezave, ki so na prvi pogled morda neznačilne in so bile pred desetletji težko predstavljive. Prav zaradi številnih povezav v mednarodni trgovini in vzpona na avtomobilskem trgu nas je v našem magistrskem delu zanimalo, ali pariteta kupne moči za Kitajsko, Indijo, Brazilijo, Južno Korejo in Turčijo velja. Testiranje paritete kupne moči je v zadnjem obdobju med številnimi avtorji zelo priljubljeno. Proces preverjanja paritete kupne moči smo razdelili na dva dela, sprva prikaz linijskega grafikona logaritma realnega deviznega tečaja posamezne izbrane države, v drugi fazi pa smo se poslužili bolj formalnih oblik testiranja paritete kupne moči. Odločili smo, da pariteto kupne moči za izbrane države preverimo s testi stacionarnosti in kointegracije. V primeru testiranja stacionarnosti smo se odločili, da uporabimo razširjeni Dickey Fullerjev (ADF) Test in Kwiatkowski, Phillip, Schmidt in Shinov (KPSS) test. V primeru testiranja kointegracije pa smo se odločili za uporabo Engle Grangerjevega testa. Za bazni valuti smo izbrali USD in EUR. Analiza temelji na mesečnih podatkih med januarjem 2000 in decembrom 2022. Rezultati testiranj so pokazali, da pariteto kupne moči v primeru izbire USD kot referenčne valute delno potrdimo v primeru Južne Koreje, Kitajske, Indije in Turčije, v primeru izbire EUR kot referenčne valute pa lahko pariteto kupne moči delno potrdimo v primeru Južne Koreje, Indije in Turčije.
Ključne besede: avtomobilska industrija, globalni trendi v avtomobilski industriji, države v razvoju, pariteta kupne moči, stacionarnost, testi enotskega korena, kointegracija
Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (3,29 MB) |
