| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 748
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, kot zakonodajni, teoretični in praktični problem
Vanja Verdel Kokol, 2020, doktorska disertacija

Opis: Znaten delež kaznivih dejanj je izvršenih prav zaradi pridobivanja protipravne premoženjske koristi. Zato zahteva racionalna kriminalitetna politika v trajnostnem zoperstavljanju takšnim kaznivim dejanjem učinkovit, predvsem pa domišljen in ustrezno zasnovan sistem odvzema premoženjske koristi. Ob tem na račun učinkovitega odvzema koristi ne sme priti do posega v temeljne ustavne pravice. Problematika kazenskopravnega odvzema premoženjske koristi se tako osredotoča na tri ključne vidike, in sicer na interes države, da storilci ne obdržijo premoženjske koristi, ki jo pridobijo z izvrševanjem kaznivih dejanj, po drugi strani mora biti zadoščeno načelom zakonitosti, nujnosti in sorazmernosti, da se prekomerno ne posega v pravice obdolžencev, vse večji pomen pa pridobiva tudi ustrezno varstvo premoženjskih interesov oškodovancev.
Ključne besede: kazenskopravni odvzem premoženjske koristi, začasno zavarovanje, mednarodno sodelovanje, varstvo oškodovancev, primarni obligatorni odvzem koristi, metoda izračuna premoženjske koristi, institucionalna pristojnost
Objavljeno: 17.06.2021; Ogledov: 16; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

2.
Načelo sodniške neodvisnosti v Evropski uniji
Danaja Plohl, 2021, magistrsko delo

Opis: Neodvisnost sodstva predstavlja konstitutivni element načela učinkovitega sodnega varstva, ki izhaja iz skupnih tradicij držav članic in predstavlja splošno načelo prava EU. Učinkoviti sodni sistemi so odločilnega pomena za ohranjanje načela pravne države. Koncept sodniške neodvisnosti je avtonomni pojem prava EU, katerega Sodišče EU deli na tri vidike: zunanji vidik, ki ne dovoljuje nikakršnega zunanjega posredovanja, pritiskov ali vplivov; notranji vidik stoji na ideji absolutne nevtralnosti sodnikov (nepristranskost), ki od sodnika zahteva zgolj objektivnost in enako distanco do strank spora; tretji vidik – načelo neodstavljivosti – je Sodišče EU nedavno izpostavilo v zadevi Poljske, pri čemer je pojasnilo, da se od sodnikov lahko, le pod vnaprej določenimi strogimi pogoji in v cilju legitimnih interesov, zahteva, da predčasno odide iz svojega sodniškega položaja. Po drugi strani pa je ESČP razvilo subjektivno-objektivni test sodniške nepristranskosti, pri katerem lahko vzpostavimo vzporednice z definicijo s strani Sodišča EU. Sodniška neodvisnost je bistvenega pomena tudi pri izpolnjevanju kriterijev za postavitev predhodnega vprašanja po 267. členu PDEU. V Portugues judges primeru je SEU jasno odločilo, da je pogoj neodvisnosti nacionalnih sodišč temeljni pogoj za pravilno delovanje postopka predhodnega odločanja, ki v svoji primarni funkciji zagotavlja polni učinek, enotnost predvsem pa avtonomijo prava EU. Povrhu vsega pa nacionalne določbe držav članic s svojimi procesnimi pravili ne smejo ovirati sodišč pri postavitvi predhodnega vprašanja, saj se v nasprotnem primeru prekomerno posega v samostojnost in neodvisnost sodišč. Trenutno največje polemike se dogajajo na Poljskem in Madžarskem - v dveh državah članicah EU, ki vztrajno kršita načelo pravne države, kar je že bilo ugotovljeno s strani Sodišča EU. V vseh zadevah je Sodišče EU podalo pomembne precedense, ko je pri odločitvah ubralo pristop skozi prizmo načel iz 19. člena PEU v korelaciji s 47. členom Listine EU, ki ščitita načelo sodniške neodvisnosti v okviru načela učinkovitega sodnega varstva. Proti obema država članicama se je povrhu številnih sodnih postopkov sprožil tudi politični postopek. Tako sodni postopek po 258. členu PDEU kot politični postopek iz 7. člena PEU lahko tečeta istočasno. Če se nam v primeru sodnega postopka ponuja direktna pot do Sodišča EU, je potrebno pri političnem postopku doseči visoke pragove, da zadostimo pravnemu standardu »hujša in vztrajna« kršitev vrednot iz 2. člena PEU.
Ključne besede: Učinkovito sodno varstvo, načelo sodniške neodvisnosti, sodstvo, postopek predhodnega odločanja, nacionalna procesna avtonomija, postopki zoper državo članico, načelo pravne države, Poljska in Madžarska.
Objavljeno: 09.06.2021; Ogledov: 211; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
Poškodbe zdravstvenih delavcev pri opravljanju nenujnih reševalnih prevozov
Mitja Zebec, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja problematiko poškodb zdravstvenih delavcev pri izvajanju nenujnih reševalnih prevozov in njihovo razširjenost. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Kot merski instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. V vzorec smo vključili 50 zdravstvenih delavcev, ki opravljajo nenujne reševalne prevoze na področju Spodnjega Podravja. Ugotovili smo, da je dobra polovica anketiranih utrpela poškodbo pri delu. Pri slabi polovici so se poškodbe pri delu začele pojavljati v starostni skupini med 26 do 35 let, prevladujejo pa predvsem poškodbe v ledvenem predelu hrbtenice. Največ poškodb pri delu so zdravstveni delavci utrpeli pri prenašanju pacientov po stopnicah in pri rokovanju bolnikov s prekomerno telesno težo. Tretjina anketiranih ima ponavljajoče se težave s poškodovanim delom telesa. Večina anketiranih je po poškodbi pri delu začasno opravljala lažja fizična dela ali pa so bili razporejeni na drugo delovno mesto. Prav tako jih večina meni, da se pri mnogih primerih ob prenašanju težkih bremen ni mogoče izogniti poškodbam pri delu. Za varno opravljanje nenujnih reševalnih prevozov v smislu prestavljanja, nošenja, dvigovanja, se zdravstveni delavci najpogosteje odločajo za pomoč reševalcev drugih ekip in svojcev. Pojavnost poškodb pri delu je procentualno največje v kategoriji 1. stopnje debelosti.Rezultati opozarjajo na najpogostejše pojavnosti poškodb in možnosti za njihovo preprečevanje, kajti ravno preprečevanje le-teh je ključnega pomena za kakovostno oskrbo pacientov ter za zagotavljanje zdravega delovnega okolja.
Ključne besede: poškodbe pri delu, reševalci, varstvo pri delu, preventiva, hrbet in hrbtenica, poškodbe zdravstvenih delavcev, ZZZS, ergonomija, nenujni reševalni prevozi
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 67; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (774,41 KB)

4.
Stališča zdravstvenih delavcev v zdravstvenih domovih o cepljenju proti gripi
Zala Žvikart, 2021, diplomsko delo

Opis: Gripa je bolezen dihal, katero povzročajo virusi. Prenaša se kapljično in jo najpogosteje zaznamo v zimskem času. Pred gripo se najučinkoviteje zaščitimo s cepljenjem. Le-to se priporoča predvsem nosečnicam, otrokom, starejšim nad 65 let, bolnikom s kroničnimi boleznimi ter vsem zdravstvenim delavcem. Precepljenost proti gripi je pri nas izredno nizka, predvsem pri zdravstvenih delavcih, zato je zelo pomembno ozaveščati ljudi o pomenu cepljenja proti gripi. Uporabljeni sta kvantitativna ter deskriptivna metoda dela. Proučili smo slovensko in tujo strokovno literaturo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali različnim zdravstvenim domovom na Štajerskem. Podatke smo nato obdelali z opisno statistiko in jih predstavili v tabelah ter grafih. Ugotovili smo, da je precepljenost med zdravstvenimi delavci v zdravstvenih domovih glede na ostale raziskave večja. Anketiranci se proti gripi cepijo predvsem iz razlogov, da zaščitijo sebe, svojce ter bolnike. Da se ne cepijo, je krivo prepričanje o stranskih učinkih cepiva ter dobro zdravstveno stanje. Precepljenost bi povečali z brezplačnim cepljenjem, ki bi potekalo med delovnim časom, več cepilnimi mesti ter boljšim ozaveščanjem o cepljenju proti gripi. Kljub temu da je precepljenost zdravstvenih delavcev v zdravstvenih domovih kar dobra, se več kot polovica zdravstvenih delavcev ne cepi zaradi različnih prepričanj. Po večini so mnenja, da cepljenje proti gripi ne bi smelo biti obvezno ter da mora odločitev za cepljenje sprejeti vsak zase. Širjenje gripe lahko poleg cepljenja preprečimo tudi z dobrimi higienskimi navadami ter ostalimi zaščitnimi ukrepi.
Ključne besede: influenca, precepljenost, osveščenost, primarno zdravstveno varstvo
Objavljeno: 24.03.2021; Ogledov: 202; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

5.
Vpliv družbenih omrežij na delovna razmerja
Dejan Mehle, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavani različni pravni vidiki družbenih omrežij in njihov vpliv na delovna razmerja. V današnjem času se za namene zaposlovanja vse pogosteje uporabljajo družbena omrežja, ki služijo kot vir informacij za preverbo kandidatov za zaposlitev. Delodajalci želijo na ta način preveriti primernost kandidatov in se zaščititi pred morebitno poslovno škodo, vendar pri tem obstaja možnost neupravičene obdelave osebnih podatkov in prekomernega posega v zasebnost kandidatov, zato je treba dopustnost tovrstnih preverb obravnavati v vsakokratnem primeru. Pri vključitvi družbenih omrežij v delovni proces se izpostavlja predvsem vprašanje glede dopustnosti delodajalčeve naložitve uporabe družbenih omrežij med delovne obveznosti delavca, kar bo v največji meri odvisno od narave dela, ki ga delavec opravlja. V nasprotnem primeru tovrstna naložitev obveznosti načeloma ne bo možna. Eden izmed pomembnih vidikov predstavlja tudi nadzor delodajalca nad uporabo družbenih omrežij in z njim povezana pričakovana zasebnost delavca. Pri opredelitvi dopustnega nadzora delodajalca nam nekatere odgovore poda sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, predvsem v sodbi Barbulescu, ki določa omejitve delodajalčevega nadzora in obenem določa smernice, ki jih morajo delodajalci pri nadzoru spoštovati. Posebna vloga je namenjena tudi objavam zaposlenih na družbenih omrežjih. Kot problematične se z vidika delodajalca izpostavljajo predvsem objave zaposlenih, ki škodujejo poslovnim interesom delodajalca ali kažejo na delavčevo kršitev delovnih obveznosti, zato jih bo delodajalec načeloma želel sankcionirati, največkrat z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Na drugi strani se pri objavah zaposlenih izpostavlja pravica do svobode govora, v primeru razkritja informacij v javnem interesu pa v poštev prihaja tudi zaščita žvižgačev. Pri tem so v magistrskem delu obravnavani različni mednarodni viri, analiza tuje in slovenske pravne ureditve ter pripadajoča sodna praksa.
Ključne besede: preverba kandidatov za zaposlitev, obdelava osebnih podatkov, delovne obveznosti, nadzor na delovnem mestu, varstvo zasebnosti, prepoved škodljivih ravnanj, svoboda izražanja, odpoved pogodbe o zaposlitvi, žvižgaštvo
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 388; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (848,04 KB)

6.
Nevladne organizacije, njihova pravna ureditev ter njihov pomen za nacionalno varnost
Anita Jerina, 2020, diplomsko delo

Opis: Varnost je pomembna tako na nivoju posameznika, kot tudi na nivoju naroda oziroma širše, globalno. Nacionalno varnost v Republiki Sloveniji opredeljuje Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Slovenija se srečuje s tremi vrstami varnostnih tveganj, in sicer z globalnimi, nadnacionalni in nacionalni viri ogrožanja nacionalne varnosti. V prvi vrsti za varnostni sistem skrbijo državni organi kot sta policija in vojska. Pri zmanjševanju tveganj, predvsem na področju socialne varnosti, pa imajo pomembno vlogo tudi nevladne organizacije. Nevladne organizacije so pravno organizirane kot društva, zavodi in ustanove. V diplomskem delu je podrobneje predstavljeno delovanje nevladnih organizacij na področju socialnega varstva, natančneje pa Društvo za nenasilno komunikacijo, ki je nevladna, humanitarna organizacija s statusom društva v javnem interesu.
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, nacionalna varnost, nevladne organizacije, socialno varstvo
Objavljeno: 19.01.2021; Ogledov: 118; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

7.
Kompetence vodje pasjega hotela
Katja Podgoršek, 2020, magistrsko delo

Opis: Živimo v negotovih časih, spremembe so stalnica v današnjem vsakdanu, zato so ustrezno kompetentni in motivirani zaposleni, ki znajo uporabljati svoja znanja, veščine in kompetence tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nuja za obstoj in preživetje organizacij na trgu. V magistrskem delu govorimo o kompetencah, ki smo jih opredelili kot posamezna znanja, lastnosti in sposobnosti posameznika, ki jih le ta potrebuje za uspešno opravljanje dela na svojem delovnem mestu. Na primeru organizacije, ki se je odločila za razvoj profila kompetenc vodje, smo prikazali oblikovanje kompetenčnega profila za delovno mesto vodje pasjega hotela. S ciljem sistematičnega razvoja kompetenc in izboljšanja produktivnost smo organizaciji dali orodje za lažje prilagajanje spremembam ter še večjega zadovoljstva in zaupanja strank. Hkrati smo oblikovali primer dobre prakse na področju, ki je še dokaj neraziskano. Za oblikovanje kompetenčnega profila smo uporabili kvalitativno metodo in sicer smo v prvem koraku najprej dodobra spoznali in analizirali dotično delovno mesto ter s pomočjo pridobljenih podatkov oblikovali šest ključnih kompetenc za izbrano delovno mesto. Sledila je analiza 360 stopinj z namenom ocene kompetenc vodje. Rezultati analize so si bili kljub oceni s strani štirih različnih skupin ocenjevalcev enotni, in potrdili, da vodja hotela izkazuje ustrezno raven kompetenc glede na kompetenčni profil delovnega mesta.
Ključne besede: • Kompetenca, • Model kompetenc ali kompetenčni model, • Analiza 360 stopinj, • Varstvo psov, • Vseživljenjski razvoj (angleško: Life-span development).
Objavljeno: 14.01.2021; Ogledov: 141; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

8.
Problematika piramidnih sistemov in mrežnega marketinga z vidika prava varstva potrošnikov
Urban Kralj, 2020, magistrsko delo

Opis: Problematika piramidnih sistemov in mrežnega marketinga je še zmeraj aktualna, kar se kaže v številnih odmevnih zadevah, ki pretresajo svetovni ter evropski trg v zadnjem desetletju. Kljub sprejemu zakonodaje na področju varstva potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami na ozemlju Evropske unije in kljub dejstvu, da so piramidni sistemi del tako imenovane črne liste praks, ki so v vseh okoliščinah prepovedane, sam zakonodajni okvir ne daje jasne definicije le-teh in posledično v praksi povzroča deljena mnenja, ali gre v posameznih zadevah za sporno obliko mrežnega marketinga ali ne. Sodišče Evropske unije je v dveh pomembnih zadevah, 4finance in Lucky 4 All razložilo in dopolnilo definicijo piramidnih sistemov, ni pa se opredelilo glede vprašanja, ali udeleženci piramidnih sistemov, ki aktivno prodajajo izdelke, štejejo za potrošnike in posledično uživajo pravno varstvo. Trenutno pravna teorija zastopa stališče, da je pomemben trenutek pristopa v piramidni sistem. Tudi če praksa ne ustreza definiciji iz t.i. črne liste, pa to še ne pomeni, da je dopustna. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah vsebuje še abstraktnejše določbe generalne klavzule in določbe o zavajajočih in agresivnih poslovnih praksah, ki tako širijo obseg prepovedi. Ob nepoštenih poslovnih praksah se pojavi tudi vprašanje pravnih posledic in morebitne neveljavnosti takšnega posla. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah področja ne ureja in to prepušča splošnim pravilom obligacijskega prava, po katerih sta, ob izpolnjenih ustreznih predpostavkah, možni tako izpodbojnost posla kot tudi odškodninska odgovornost. Kljub temu pa Direktiva 2019/2161 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov na področje varstva potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami uvaja določbe o individualnem pravnem varstvu.
Ključne besede: piramidni sistemi, mrežni marketing, varstvo potrošnikov, nepoštene poslovne prakse, civilnopravne posledice, napake volje, veljavnost pravnega posla, kolektivne tožbe.
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 180; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (409,51 KB)

9.
Pravni in politični okvir za regulacijo avtonomnih vozil in dronov v EU
Rami Salman, 2020, magistrsko delo

Opis: Mobilnost sestavlja pomemben del našega življenja, zato je nujno da je varna in zanesljiva. S pojavom naprednih tehnologij, kot so samovozeči avtomobili in droni, se pojavljajo določena vprašanja, ki se nanašajo na integracijo teh izdelkov v vsakdanje življenje in vpliva nanj. Uvodoma je prikazan tehnološki razvoj naprav, povezanih na omrežje in spremembe evropskega regulatornega okvirja v zvezi s tem. Nadalje sledi nekaj praktičnih primerov uporabe dronov in avtonomnih vozil. Magistrsko delo preučuje te tehnološke izdelke in storitve v luči prava EU glede na že veljavne primarne in sekundarne akte, kjer takšnih konkretnih predpisov še ni, pa si pomagamo s pomočjo splošnih načel in ostalih nezavezujočih aktov, ki so že bili sprejeti. Eden ključnih predpisov, ki je usmerjen na informacijsko varnost, je Splošna uredba o varstvu podatkov (t.i. GDPR), kar se izraža že v širši definiciji samega podatka v primerjavi s prejšnjo ureditvijo. Pomembna je predvsem zaradi velikega toka informacij v elektronski obliki. V zvezi s pravicami državljanov EU imamo še veliko drugih relevantnih predpisov na tem področju, kot je Direktiva v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako in Direktiva o elektronskem poslovanju. Kljub visokemu nivoju pravne regulacije zaščite državljanov Unije, se pojavljajo vprašanja, ali so trenutni pravni predpisi zadostni glede na prihod avtonomnih naprav. Podan je tudi pregled relevatnih aktov in predlogov v zvezi z umetno inteligenco in možnostmi za zaščito uporabnikov izdelkov, ki temeljijo na avtonomnosti. Prihodnost tehnologije je vsekakor tako zanimiva kot nepredvidljiva, kar pomeni da je še toliko bolj pomembna dosledna ureditev pravnih razmerjij med tehnološkimi giganti, potrošniki in drugimi pristojnimi institucijami. Pomemben vidik je tudi pravna poenotenost držav članic zaradi skupnega evropskega trga. V primeru prevelikih pravnih razlik bi lahko prišlo do zlorab in zaobhajanja pravnih predpisov, kar bi samo po sebi izničilo njihov temeljni namen.
Ključne besede: informacijska tehnologija, avtonomna vozila, droni, varstvo podatkov, elektronsko poslovanje, internetna nevtralnost, spletna varnost, GDPR, pravice državljanov EU
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 157; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

10.
Novosti pravnega varstva v postopkih javnega naročanja v Sloveniji
Tjaša Žalig, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta je obravnavano pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ki predstavlja varnost za ponudnike in naročnike. Statistični podatki kažejo, da se število javnih naročil povečuje, hkrati pa se povečuje število zahtevkov za revizijo (Ministrstvo za javno upravo, Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2016, 2017, 2018), . Deleži javnih naročil v bruto domačem proizvodu (v nadaljevanju BDP) ter odhodki proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) in samoupravnih lokalnih skupnosti pa se zmanjšujejo v zadnjem letu. Leta 2017 so bili v primerjavi z letom 2016 manjši, če pa primerjamo leto 2017 in 2018, so bili leta 2017 večji (Ministrstvo za javno upravo, Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2016, 2017, 2018). Ministrstvo za javno upravo je tako podalo predlog za spremembo in dopolnitev zakon Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19 v nadaljevanju ZPVPJN). Z novelo ZPVPJN C, ki je vstopila v veljavo lani decembra, naj bi se povečala neodvisnost Državne revizijske komisije (v nadaljevanju DKOM), povečala učinkovitost ter ureditev polnega sodnega varstva zoper odločitve DKOM. Poleg vseh zakonov o javnem naročanju, je za prakso pomembno, kako ravna v primeru kršitev zakonodaje DKOM. Tako so v delu diplomskega projekta predstavljeni trije izbrani primeri iznovejše prakse DKOM. V vseh primerih je bil uporabljen odprti postopek javnega naročanja, vendar je DKOM pri vsakem izbrala drugačno odločitev na podlagi okoliščin primera. Skozi primere lahko vidimo, kako dejansko poteka postopek pravnega varstva pri javnih naročilih. Največja novost novele C ZPVPJN predstavlja 39.a člen, ki ureja upravni spor. Posebnost tega je, da z upravnim sporom ne bo možno spremeniti ali razveljaviti odločitev DKOM, ampak se bo preverjala le njena legalnost.
Ključne besede: javno naročanje, pravno varstvo, Državna revizijska komisija, Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, sodno varstvo
Objavljeno: 19.11.2020; Ogledov: 239; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (583,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici