| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
OBLAČENJE - IZRAŽANJE SKOZI MODO IN BARVO
Helena Fras, 2009, diplomsko delo

Opis: Bistvo diplomskega dela je ugotoviti vpliv mode na izražanje posameznikove osebnosti in kako barve in njihove nianse vplivajo na všečnost in obliko oblačila. Empirični del diplomske naloge smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati kažejo, da modnost nima velikega vpliva na način oblačenja, kar lahko povežemo s hitrim spreminjanjem modnih trendov. Na izbor oblačil vplivajo dejavniki kot so spol, starost, izobrazba in značaj posameznika. Ti vplivajo tudi na všečnost barv in barvnih kombinacij oblačil. Najbolj priljubljena je modra barva, najmanj zaželeni pa sta siva in rjava. Najljubše kombinacije oblačil so s črno in z belo barvo.
Ključne besede: moda, oblačila, barve, stili, preference
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 2206; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

2.
LJUDSKA GLASBA V PREKMURSKIH VRTCIH
Nadja Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Glasba je del vsakega človeka. Ljudska glasba je del in posebnost nekega naroda, je globoko vkoreninjena v človeka, ne da bi se tega sam prav zavedal. Ljudska glasba je prav tako pomemben del Kurikuluma za vrtce. Vzgojiteljem/-icam ponuja pestro paleto možnosti, da jo najdejo, se vanjo poglobijo, se zavedajo njenega pomena za otroke in jim jo na primeren način približajo — skozi melodijo, pesem, glasbilo ali kako drugače. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pogostost in načine uporabe prekmurske ljudske glasbe pri vzgojnem delu v oddelkih prekmurskih vrtcev, ugotoviti stališča vzgojiteljev/-ic predšolskih otrok do prekmurske ljudske glasbe in načine uporabe le-te v praksi. Rezultati raziskave so pokazali, da vzgojitelji/-ce predšolskih otrok v prekmurskih vrtcih imajo do prekmurske ljudske glasbe sicer pozitiven odnos, vendar jo le včasih vključujejo v svoje vzgojno delo. Obstaja pa srednja do visoka povezanost med stališči vzgojiteljev/-ic do prekmuske ljudske glasbe in načini uporabe le-te v praksi. To pomeni, da jo vzgojitelji/-ce, ki imajo bolj pozitiven odnos do te zvrsti glasbe, posledično več uporabljajo pri svojem vzgojnem delu v vrtcu.
Ključne besede: Ljudska glasba na Slovenskem, prekmurska ljudska glasba, ljudska glasba v vrtcu, stališča, glasbene preference, Kodalyjeva metoda.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3695; Prenosov: 557
.pdf Celotno besedilo (609,93 KB)

3.
VPLIV ROCK GLASBE NA VEDENJE PREDŠOLSKIH OTROK
Anja Kandrič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bo predstavljen vpliv rock glasbe na vedenje predšolskih otrok. Glasba je pomemben del človeškega vsakdana in poznamo ogromno zvrsti glasbe. Sama najraje poslušam rock glasbo, ki ima name pozitivne učinke. Opažam pa, da ima veliko ljudi precej negativnih stališč do te zvrsti, celo predsodke o njej ter, da si na podlagi tega ustvarijo negativno mnenje tudi o tisti, ki takšno glasbo poslušajo. Zato je bil moj namen podrobneje raziskati vpliv te zvrsti glasbe na predšolske otroke. Predvsem me je zanimalo, če rock glasba vpliva na njihovo agresivnost. V teoretičnem delu bo najprej predstavljen čustveni in socialni razvoj predšolskih otrok, nato agresivnost, velika pozornost pa bo namenjena poglavju, kjer bo govora o glasbenih preferencah, značilnostih rock glasbe in osebnostnih značilnostih ljudi, ki jo poslušajo. V empiričnem delu bodo opisani rezultati naše raziskave. Le ta je pokazala, da se je največ pozitivnih oblik vedenja pojavilo med prosto igro, ko je bila kot zvočna kulisa predvajana rock glasba. Medtem, ko se je največ negativnih oblik vedenja pojavilo, ko je bila kot zvočna kulisa predvajana klasična glasba. Ugotovljeno je bilo tudi, da se je največ pozitivnih in negativnih oblik vedenja pojavilo pri dečkih, da rock glasba ni povečala agresivnosti predšolskih otrok, kot je bilo pričakovano, ter da med rock glasbo in klasično glasbo kot zvočno kuliso ter brez glasbenega ozadja, ni bilo statistično značilnih razlik pri pojavljanju, tako pozitivnih kot negativnih oblik vedenja. Potrebno je omeniti, da moramo dobljene rezultate interpretirati z zadržkom, saj bi bilo potrebno eksperiment metodološko še izboljšati.
Ključne besede: čustveni in socialni razvoj predšolskih otrok, agresivnost, glasbene preference, vpliv rock glasbe na vedenje
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 3566; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (707,72 KB)

4.
GLASBENE PREFERENCE PREDŠOLSKIH OTROK
Brigita Gabrovec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bodo predstavljene glasbene preference predšolskih otrok. V teoretičnem delu bodo predstavljene funkcije glasbene vzgoje pri celostnem razvoju otrokove osebnosti, glasbeni razvoj otroka, dejavnosti v vrtcu, značilnosti razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in glasbene preference. V raziskavo so bile vključene 104 vzgojitelji/-ce predšolskih otrok, ki so ocenjevali/-e glasbene preference različno starih deklic in dečkov iz štajerske in ljubljanske regije in iz mesta in podeželja. Rezultati raziskave so pokazali, da vzgojitelji/-ce predšolskih otrok ne opažajo razlik v času dnevnega poslušanja glasbe glede na starost otrok, ne glede na regiji niti ne glede na mestne in podeželske otroke. Manjše razlike so se pokazale pri pogostosti poslušanja glasbe v prostorih vrtca, poslušanju glasbe preko medijev, med glasbenimi aktivnostmi, ki se v vrtcu najpogosteje izvajajo, glasbene aktivnosti, ki jih imajo predšolski otroci v vrtcu najraje, pri pogostosti predvajanja glasbe med aktivnostmi, med aktivnostmi, ki jih imajo predšolski otroci najraje, pri glasbenih zvrsteh, ki se najpogosteje predvajajo, glasbene zvrsti, ki jih najraje poslušajo otroci, in pri dejavnikih, ki vplivajo na otrokov izbor pesmi.
Ključne besede: - funkcije glasbenega vzgoje, - glasbeni razvoj otroka, - glasbene preference, - glasba.
Objavljeno: 03.06.2011; Ogledov: 3119; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
ŠTUDIJ PREFERENC TER ČUSTEV IN OBČUTKOV BARV TEKSTILIJ IN OBJEKTOV V INTERIERJU
Sanja Šafran, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kako barve vplivajo na občutke in čustva človeka na splošno in v prostoru. Po kratkem opisu področja in opredelitvi diplomskega dela v uvodnem poglavju smo v drugem poglavju predstavili teoretične osnove. V tretjem, praktičnem delu diplomske naloge smo si do novih spoznanj pomagali z raziskavo. Kot merski instrument smo izbrali anketni vprašalnik. V uvodnem delu anketnega vprašalnika nas je zanimal spol, starost, izobrazba in zaposlenost anketirancev. Drugi del ankete je predstavljala pomenska skala (skala nasprotnih pojmov). Naš cilj je bil torej ugotoviti kako, določene barvne kombinacije (harmonije) v prostoru vplivajo na občutke in čustva ljudi glede na spol, starost, izobrazbo in zaposlenost. Raziskava je pokazala, da so ženske in moški zelo podobnega mnenja. Prav tako ni opaziti večjih razlik med starostnima skupinama. Do večjih odstopanj je prišlo pri izobrazbi, kjer so bili v večini podobnega mnenja anketiranci s končano srednjo in visoko šolo. Izstopali so tisti s končano višjo šolo. Prav tako je prišlo do večjih odstopanj pri zaposlenosti, kjer so bili v večini podobnega mnenja zaposleni anketiranci in študentje/dijaki. Izstopali so nezaposleni anketiranci. Na koncu smo primerjali še naše občutke in čustva z občutki in čustvi anketirancev ženskega spola, starih 20-25 let, študentov/dijakov, s končano srednjo šolo, ker tudi sami spadamo v to skupino in ker nas je zanimalo, kako podobni oziroma različni občutki se nam pojavljajo ob istih barvnih kombinacijah v prostoru. Ugotovili smo, da so naša mnenje zelo podobna, prihajalo je le do manjših odstopanj.
Ključne besede: barve, preference, semantika, občutki, interier
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 1561; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

6.
GLASBENE PREFERENCE PREKMURSKIH IN ŠTAJERSKIH PETOŠOLCEV
Andrej Kosednar, 2012, diplomsko delo

Opis: Izraz glasbena preferenca označuje človekova nagnjena do določene glasbene zvrsti. Ker je v današnji masovni glasbeni industriji ogromno glasbenih zvrsti, se pojavlja vprašanje, katere so tiste zvrsti glasbe, ki jih ljudje največ preferirajo. V diplomskem delu nas zanimajo glasbene preference prekmurskih in štajerskih petošolcev. Pri celostnem razvoju so osvetljene funkcije glasbene vzgoje, glasbeno razvojne značilnosti ter glasbene preference. Namen empirične raziskave, v katero je vključenih 100 prekmurskih in 100 štajerskih petošolcev, je bil raziskati, kakšne so glasbene preference teh učencev. Anketne vprašalnike smo primerjali glede na spol in kraj bivanja anketiranca. Uporabljena je deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela. Rezultati glede na spol kažejo, da obstajajo statistično pomembne razlike v kvantiteti poslušanja glasbe v družbi prijateljev, poslušanju glasbe v krogu družine, doma ter v všečnosti glasbenih zvrsti. Glede na kraj bivanja obstaja razlika v poznavanju nekaterih glasbenih zvrsti in všečnosti glasbenih zvrsti. Če gledamo na splošno, je tako enim kot drugim najljubša tuja zabavna glasba, raziskava tudi prikazuje, da ni razlik v vzrokih za poslušanje njim najljubše glasbene zvrsti glede na spol in kraj bivanja, saj kot najpomembnejšega oboji navajajo melodijo. Ugotovili smo, da tudi predadolescenti glasbene zvrsti poznajo in preferirajo različno, podobno kot njihovi vrstniki po svetu. Za večje poznavanje in preferiranje različnih glasbenih zvrsti bi bilo potrebno otrokom predstaviti in večkrat predvajati različno glasbo.
Ključne besede: glasba, glasbene preference, glasbene zvrsti, funkcije glasbene vzgoje, glasbeni razvoj otroka
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1439; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (434,94 KB)

7.
Načrtovanje implementacije Park&Ride sistemov s primerom mesta Maribor
Tina Cvahte, 2012, magistrsko delo

Opis: Sistem Park&Ride je v urbanem kontekstu že dolgo časa uporabljan kot orodje za zmanjševanje prometa osebnih vozil v središčih mest. V nalogi sistem prek pregleda literature opišemo, analiziramo njegove ključne vidike ter poiščemo načine, kako njegovo implementacijo v realnem primeru čim bolj uspešno načrtovati ter izvesti. Ker je glavni cilj naloge predlagati, kako tovrsten sistem uvesti v mestu Maribor, ki se srečuje z vse večjim porastom prometa, v nalogi podamo tudi analizo demografskih, prometnih in prostorskih kazalnikov tega mesta. Predstavljeni so tudi rezultati raziskave med potencialnimi uporabniki sistema, ki se osredotoča na vplive različnih dejavnikov na izbiro modalitete prevoza za dnevna potovanja ter na odločitev o uporabi sistemov Park&Ride. Na podlagi izsledkov analize, ankete in pregleda literature podamo načrt za uvedbo sistema Park&Ride v kontekstu Maribora, ki vključuje več vidikov implementacije sistema, kot so načrtovanje parkirišč, povezav parkirišč s središčem mesta prek avtobusnih linij in nekaj dodatnih vidikov.
Ključne besede: Park&Ride, preference uporabnikov pri prevozu, zmanjšanje prometa, Maribor
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 1129; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (5,91 MB)

8.
VPLIV ZGODNJEGA GLASBENEGA IZOBRAŽEVANJA NA RAVEN RAZVITOSTI ELEMENTARNIH GLASBENIH SPOSOBNOSTI 5-6 LET STARIH OTROK
Helena Vargazon, 2014, magistrsko delo

Opis: Teoretični del magistrskega dela zajema predstavitev zgodnjega glasbenega izobraževanja v slovenskem prostoru. Podrobneje smo izpostavili različne programe glasbenega izobraževanja predšolskih otrok, splošne značilnosti glasbenega razvoja predšolskih otrok, glasbene dejavnosti, ki se izvajajo v različnih programih, in glasbene preference. V empiričnem delu smo raziskovali: vpliv različnih glasbenih programov (program Predšolska glasbena vzgoja, program Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu in javni, nacionalni program predšolske vzgoje Kurikulum za vrtce) na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti 5-6 let starih otrok in interes otrok do glasbenih dejavnosti.
Ključne besede: zgodnje glasbeno izobraževanje, glasbeni razvoj, glasbene dejavnosti, melodični in ritmični posluh, glasbene preference
Objavljeno: 23.07.2014; Ogledov: 1197; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

9.
GLASBENE PREFERENCE PREDŠOLSKIH OTROK IN NJIHOVIH STARŠEV TER VZGOJITELJEV
Špela Berič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Glasbene preference predšolskih otrok in njihovih staršev ter vzgojiteljev je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so podrobneje predstavljene glasbene preference otrok, katere označujejo človekova nagnjenja do določene glasbene zvrsti in glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj otroka in glasbene dejavnosti v vrtcu. Namen empirične raziskave je bil raziskati glasbene preference predšolskih otrok, njihovih staršev in vzgojiteljev v Vrtcu Lenart ter ugotoviti ali so te med seboj povezane.
Ključne besede: glasbene preference, glasbeni razvoj otroka, glasba, glasbene dejavnosti.
Objavljeno: 22.07.2015; Ogledov: 910; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

10.
VPLIV ZVOČNEGA OZADJA NA GLASBENE PREFERENCE UČENCEV
Diana Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Glasba predstavlja pomemben del našega vsakdana. Večino časa jo poslušamo pasivno. Kljub temu se nam vtisne v spomin in v nas vzbudi določena čustva, ki vplivajo na naklonjenost do glasbe in razvoj naših preferenc. Radio in televizija zelo vplivata na to, kakšna glasba nam bo všeč. V magistrskem delu smo predstavili teoretična izhodišča in empirične podatke že izvedenih raziskav. Na njihovi osnovi smo oblikovali empirično raziskavo, s pomočjo katere smo ugotavljali: povezanost čustvenih stanj z izbiro glasbe, povezanost verbalno izraženih glasbenih preferenc z naklonjenostjo do predvajane glasbe ter vpliv zvočnega ozadja med šolskim odmorom na čustvovanje in sprejemanje izbrane glasbe. Namen je bil ugotoviti, ali lahko zvočno ozadje med šolskim odmorom vpliva na intenziteto čustvenega doživljanja in naklonjenost do glasbe. Ugotovili smo, da učenci najraje poslušajo konvencionalno ter energično-ritmično glasbo. Večina učencev med poslušanjem preferenčne glasbe doživlja občutke veselja. Izsledki kažejo, da pogostejša izpostavljenost isti glasbi vpliva na intenziteto čustvovanja, vendar ne pri vseh glasbenih zvrsteh enako. Učenci so bili najbolj naklonjeni glasbi, pri kateri so najintenzivneje doživljali občutke veselja in igrivosti, ter najmanj naklonjeni glasbi, ki jim je vzbujala občutke jeze in strahu. Šolski prostor, vključno z glasbeno podkrepljenimi odmori, predstavlja dobro okolje za čustveno doživljanje kvalitetne glasbe ter razvoj glasbenih preferenc do nje.
Ključne besede: zvočno ozadje, vplivi glasbe, čustveno doživljanje glasbe, sprejemanje glasbe, glasbene preference
Objavljeno: 08.08.2016; Ogledov: 624; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici