| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Izzivi vodenja generacije z v trgovinah z oblačili
Neža Primožič, 2021, diplomsko delo

Opis: Vodenje je pomemben del managementa, ki vključuje usmerjanje, vplivanje in motiviranje zaposlenih, da bi ustrezno opravili naloge, potrebne za doseganje ciljev. Raziskovanje nove generacije Z, ki že zaseda delovna mesta, je bistveno za uspešno vodenje, saj bo s svojimi značilnostmi zagotovo spremenila delovno okolje, kar managerjem predstavlja velik izziv pri vodenju. Raziskali smo ključne značilnosti in delovne vrednote generacije Z. S kritičnim pregledom sekundarnih virov smo opredelili časovni in demografski okvir ter opredelili trende, ki so oblikovali generacijo Z in njihova pričakovanja na delovnem mestu. Visoka tehnološka usposobljenost je pozitivno in negativno vplivala na vse poglede njihovega življenja. Z analizo raziskav o generaciji Z in skozi intervjuje z vodjami različnih trgovin z oblačili smo ugotovili, da ima generacija Z slabe delovne navade, zato potrebuje vodenje in usmerjanje na področju socialnih veščin, timskega dela in delovnih navad. Zaradi minljive pozornosti je potrebno generacijo Z motivirati z različnimi nalogami in izzivi, da delo ne postane monotono, prav tako je za vodenje generacije Z bistvena odprta in jasna komunikacija, ki je podkrepljena s vizualnimi prikazi. Z opredelitvijo značilnosti generacije Z smo managerjem predstavili bolj jasno sliko, kakšen delavec je pripadnik generacije Z, ter na podlagi ugotovljenih značilnosti predlagali smernice, kako ustrezno voditi generacijo in se soočiti z izzivi, ki jih generacija Z prinaša. Vključevanje tehnologije v delovni proces, transparentno vodenje in jasna komunikacija, podkrepljena z povratnimi informacijami so priporočila za uspešno vodenje generacije Z. Podjetja se morajo bolj zavedati pomembnosti človeških virov in več vlagati v izobraževanje managerjev na področju vodenja in spreminjanju delovnega okolja, da bodo privabili mlado delovno silo in s tem ostali konkurenčni na trgu.
Ključne besede: Generacija Z, izzivi, vodenje, delovno okolje
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (805,96 KB)

2.
Razlike med generacijami v doživljanju zadovoljstva z delom
Timotej Ribič, 2020, magistrsko delo

Opis: Zaposlitev predstavlja ključen del našega življenja. Po zaključenem izobraževanju hitro sledi zasedanje določenega delovnega mesta. Opravljanje dela je bistveno za človekov biološki in družbeni obstoj. S tem namreč poskrbimo za svoj osebni razvoj, hkrati pa prispevamo k oblikovanju družbe in kulture. Skozi leta se naš pogled na delo in odvisnost od le-tega spreminja. V zgodnjih letih skrbimo za finančno stabilnost in neodvisnost, pozneje pa dajemo poudarek medsebojnim odnosom in dobri klimi. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili osnovne pojme, povezane z zaposlitvijo, delom, človekovimi življenjskimi obdobji, generacijami in delovnim okoljem. V empiričnem delu pa smo opravili raziskavo prek spletnega anketiranja, in sicer glede doživljanja zadovoljstva z delom in razlik med generacijami. Podatke smo analizirali s pomočjo programa SPSS, na podlagi dobljenih rezultatov pa smo ugotovili, da se skozi proces staranja spreminjajo prioritete in motivacija pri delu; da nam je v zgodnjih letih pomembnejša materialna oblika motivacije, kasneje bolj nematerialna; kaj vpliva na dejavnike zadovoljstva in da sta dejavnika pripadnost zaposlenih in zadovoljstvo z delom povezana. V diskusiji so podani predlogi za prispevanje k dobri organizacijski klimi in večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
Ključne besede: generacija, doživljanje zadovoljstva, zaposlitev, motivacija, management
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 85; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (871,07 KB)

3.
Digitalni pirati in njihovo vedenje: primerjava med babyboom generacijo in generacijo Y
Špela Mlakar, 2020, magistrsko delo

Opis: Digitalno piratstvo večina ljudi razume kot prenašanje raznih vsebin s spleta. S spleta se lahko prenašajo glasba, filmi, programska oprema ipd. Vprašanje pa je, koliko ljudi digitalno piratstvo dojema kot nelegalno oziroma nemoralno. Pri digitalnem piratstvu gre pravzaprav za nelegalno prenašanje vsebin, saj so s takšnim početjem kršene intelektualne pravice. Čeprav gre za kršitev določenih pravic, je digitalno piratstvo zelo razširjeno. Našo nalogo smo razdelili na dva dela – na teoretični ter empirični del. V prvem delu smo predstavili digitalno piratstvo, njegov razvoj, oblike in pravno ureditev. Nadalje smo se osredotočili na dejavnike, ki vplivajo na ilegalno prenašanje vsebin s spleta (tako na zaviralce kot motivatorje). Na koncu teoretičnega dela smo predstavili razširjenost digitalnega piratstva v svetu, Evropski uniji in Sloveniji ter vpliv, ki ga ima na filmsko, glasbeno in druge industrije. V empiričnem delu smo ugotavljali povezave med izbranimi dejavniki digitalnega piratstva in namenom ilegalnega prenašanja vsebin s spleta oziroma samo pogostostjo ravnanja. Dobro poznavanje motivatorjev in zaviralcev je namreč zelo pomembno pri vzpostavitvi učinkovitih protipiratskih ukrepov in zaščiti avtorskih pravic. Zanimale so nas tudi razlike med generacijo Y in babyboom generacijo.
Ključne besede: digitalno piratstvo, digitalni pirati, ilegalno prenašanje vsebin, dejavniki, generacija Y, babyboom generacija
Objavljeno: 19.08.2020; Ogledov: 251; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (697,06 KB)

4.
Razumevanje vedenja generacije Z za potrebe marketinga
Tjaša Trol, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsako generacijo povezujejo pomembni skupni zgodovinski in družbeni dogodki ter skupna izkustva teh dogodkov, ki vplivajo na oblikovanje miselnosti, vrednot, pričakovanj in načina življenja posamezne generacije. Generacija v družbenem kontekstu zato predstavlja homogeno skupino, ki jo lahko uporabimo kot učinkovito orodje za segmentiranje trga. V literaturi se omenja šest različnih generacij, od najstarejše generacije pred gospodarsko krizo, do današnje generacije Z, ki je še v procesu oblikovanja. V nalogi smo preučili edinstvene potrebe in vedenja posameznikov znotraj najmlajše generacije Z ter na podlagi ugotovljenih značilnosti predlagali smernice za ustrezno oblikovanje aktivnosti marketinškega spleta. Ugotovitve smo pridobili na podlagi tujih raziskav, v večji meri izvedenih v ZDA. Ker slednje postavljajo trende, katerim sledijo zahodne države, menimo, da je ugotovitve naloge mogoče aplicirati na Evropske družbe. Ugotovili smo, da je generacija Z izobražena, inteligentna, visoko tehnološka osveščena, cenovno zavedna in ceni pristnost. Vse njene značilnosti, postavljene v trenutno globalno in informacijsko okolje, so oblikovale zahtevne potrošnike s preudarno presojo, s svetovnim spletom kot primarnim okoljem za komuniciranje ter prodajo. Nadalje je generacija razvila svojstven sistem pravil uporabe družbenih medijev, katerega upoštevanje je ključno za uspešnost podjetja ali blagovne znamke. Opredeljena vedenja in značilnosti generacije Z, skupaj s smernicami za izdelek, ceno, prostor in distribucijo, bo marketinškim strokovnjakom omogočilo lažjo izgradnjo odnosa z močno bazo odjemalcev.
Ključne besede: Generacije, generacija Z, generacijska segmentacija, generacijska teorija, marketing, marketinške aktivnosti.
Objavljeno: 19.08.2020; Ogledov: 226; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

5.
Upravljanje raznolikosti zaposlenih v multikulturnem delovnem okolju
Petra Vujković, 2019, magistrsko delo

Opis: Prvič v zgodovini sodobne delovne sile zaposleni iz različnih generacij sodelujejo z ljudmi, ki so tako mladi kot njihovi otroci in stari kor njihovi starši. Vsaka generacija delavcev ima edinstvena pričakovanja, izkušnje, generacijsko zgodovino, življenjski slog in vrednote, ki pa brez medgeneracijskega sodelovanja ne dosežejo popolnega učinka. Okolje, v katerem posamezniki določene generacije odraščajo vpliva na njihov pogled na svet, njihova pričakovanja in vedenjske norme ter posledično na to, kako posameznik kategorizira in si razlaga vedenje drugih. Družina je prvo okolje, v katerem se posameznik razvija in začne sodelovati z drugimi. Rečemo lahko, da so starši prvi, ki otroku prenesejo vrednote. Ko so otroci še zelo zelo mladi, je edina potrditev, ki jo potrebujejo, potrditev staršev. V obdobju odraščanja pa pride do tranzicije, ko otrok potrebuje potrditev sovrstnikov, torej novega okolja oziroma družbe. Vsak zaposleni ni edinstven zgolj zaradi svojih spretnosti, izobrazbe, potreb, vrednot in pričakovanj, ampak tudi zaradi svoje starosti ter znanja. Današnji trg delovne sile je sestavljen iz zaposlenih, ki pripadajo generaciji otrok blaginje ali povojni generaciji, generaciji X in generaciji Y. Ti zaposleni se na današnjih delovnih mestih gibljejo skupaj iz ene življenjske faze v drugo. Generacija otrok blaginje ali povojna generacija velja za vodstveno skupino na trgu delovne sile; za prihodnost trga velja generacija Y, medtem ko generacija X kljub svoji majhnosti predstavlja trden most med njima. Obstajajo trije cilji raziskave magistrskega dela. Prvi je ugotoviti, ali pripadniki generacije X ter generacije Y trenutno rajši iščejo zaposlitve v multikulturnih organizacijah v tujini. Drugi je ugotoviti, ali pripadniki generacije X ter Y veliko rajši delajo v okoljih, kjer so večinoma zaposleni tujci kot pripadniki generacije otrok blaginje ali povojne generacije. Zadnji pa je poiskati odgovor na to, kako so vse tri generacije med seboj povezane na področjih osredotočenosti na delo, samoobčudovanja ter sodelovanja. Teoretični del magistrskega dela je bil sestavljen iz študij upravljanja raznolikosti in upravljanja s človeškimi viri s poudarkom na generacijskih skupinah. Informacije so bile zbrane iz literature, knjig, člankov, zapiskov s predavanj in internetnih virov. V praksi so bili primarni podatki te raziskave pridobljeni z uporabo anketnega vprašalnika.
Ključne besede: generacija otrok blaginje ali povojna generacija, generacija X, generacija Y, kulturna raznolikost, generacijske razlike, učinkovito upravljanje raznolikosti.
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 443; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

6.
Vpliv digitalnega sveta na prehranjevanje mladih odraslih
Tamás Szukics, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opredeljuje vpliv digitalnega sveta na prehranjevalne navade mladih odraslih. Naloga ima štiri dele. Prvi del vsebuje uvod, opredelitev ciljev in hipoteze. Opredelili smo še metode razkiskovanja. V drugem delu predstavimo koncepte, kot so gastronomija in gastronomski turizem. Ukvarjamo se z najnovejšimi trendi v gastronomskem turizmu in z inovacijami, ki jih uporabljajo v gostinskih lokalih. Tretje poglavje predstavlja generacije mladih odraslih in njihove značilnosti glede prehranjevanja. Predstavimo digitalni svet in njihove ključne elemente za omejene generacije, kot so socialni mediji in delitev fotografij o hrani. Zadnji del naloge sestavlja raziskava in opredelitev njenih rezultatov. Raziskava prikazuje izkušnje mladih s kulinariko in tehnologijo.
Ključne besede: gastronomija, turizem, generacija Y, družbeni mediji, aplikacije, hrana
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 562; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

7.
Motiviranje predstavnikov milenijske generacije
Tamara Kovše, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z motiviranjem predstavnikov generacije milenijcev oz. generacije Y na njihovem delovnem mestu. V teoretičnem delu smo s pomočjo domače in tuje literature opisali osnovo teorije. V prvem poglavju smo preučili pojem motivacije ter opisali različne izbrane teorije motivacije. Podrobneje smo opredelili dejavnike motivacije na delovnem mestu. V drugem poglavju smo se osredotočili na pojem generacij, kjer smo opisali glavne značilnosti generacij, ki so trenutno prisotne na trgu delovne sile, podrobneje pa nato opisali generacijo milenijcev. V empiričnem delu diplomske naloge smo med predstavniki generacije milenijcev izvedli anketo o pričakovanjih na delovnem mestu ter o zadovoljstvu s trenutnimi razmerami. Anketo smo analizirali ter na podlagi pridobljenih rezultatov podali smernice za višanje motivacije in zavzetosti na delovnem mestu, ki so optimalne za pripadnike proučevane generacije.
Ključne besede: Generacija milenijcev, generacija Y, motivacija, vodenje, delovno okolje
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 815; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (500,87 KB)

8.
Generacija Y kot delovna sila
Špela Strojin, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Generacija Y je trenutno največja generacija, ki je prisotna na trgu dela in njeno število pripadnikov se bo še naprej povečevalo. Od prejšnjih generacij ima drugačne delovne vrednote, pričakovanja in cilje, kar posledično vpliva na celoten proces zaposlovanja in zadrževanja tovrstnih posameznikov v organizacijah. V magistrskem delu smo se zato osredotočili na predstavitev značilnosti posameznih generacij s poudarkom na generaciji Y in podrobneje raziskali dejavnike zadovoljstva na delovnem mestu. Zanimalo nas je, kako se generacija Y razlikuje od ostalih generacij kot delovna sila, kateri dejavniki so jim pomembni in kako so dejansko zadovoljni s temi dejavniki na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo opredelili generacije in predstavili značilnosti generacije veteranov, generacije babyboom, generacije X, generacije Y in generacije Z. Osredotočili smo se na podrobnejši opis generacije Y in raziskali, kaj jim je pomembno v sklopu dejavnikov zadovoljstva, povezanih z delom in delovnimi pogoji, vodstvom in nadrejenimi, plačami, nagradami in ugodnostmi, razvojem kariere in tehnologijo. V naslednjem poglavju smo vsakega izmed petih dejavnikov tudi podrobneje predstavili. Izvedli smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, s katero smo ugotovili, kakšna je generacija Y kot delovna sila. Rezultati so pokazali, kaj je generaciji v sklopu petih kategorij dejavnikov pomembno na delovnem mestu in kakšno je njihovo zadovoljstvo na trenutnem delovnem mestu. Ugotovili smo, da obstaja večja verjetnost, da bodo pripadniki generacije Y v roku enega leta poiskali zaposlitev pri drugem delodajalcu kot pa pripadniki generacije X.
Ključne besede: generacija Y, delovna sila, delovno mesto, generacijske razlike, zadovoljstvo na delovnem mestu.
Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 1139; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

9.
Sodobna družba znanja in medgeneracijsko sodelovanje
Sabina Švigelj, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Učenje in izobraževanje je postalo v današnjem času temeljnega pomena tudi za starostnike, zato obstaja veliko organizacij in programov, ki ponujajo izobraževanja različnim starostnim skupinam. V zadnjem času je veliko govora tudi o medgeneracijskem izobraževanju, navsezadnje se delovna doba podaljšuje, različne generacije pa moramo biti med seboj strpne in v koraku s časom. Vedno več je starejših ljudi, ki so tik pred upokojitvijo ali pa jim do upokojitve manjka nekaj let. Za to generacijo ljudi je delo v službi že precej stresno, saj je dogajanje zelo hitro in hektično. Poleg tega pa se uporablja vedno več informacijske tehnologije in tujih jezikov, ki jim niso vsi kos. V medgeneracijskih centrih zato izvajajo različne delavnice in aktivnosti za različne generacije ljudi. Učenje angleškega jezika in računalniške delavnice so že stalnica, ki se izvajajo na mesečni ravni. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov. V uvodnem delu smo teoretično predstavili medgeneracijsko izobraževanje in učenje ter opisali razlike med generacijami. Predstavili smo nekaj medgeneracijskih centrov ter univerze za tretje življenjsko obdobje. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali ozaveščenost ljudi o medgeneracijskih programih in nasploh o medgeneracijskemu učenju in izobraževanju. Zanimalo nas je, kateri so glavni motivi za vključevanje v medgeneracijske programe ter kako pomembne so izkušnje starostnikov na trgu delovne sile.
Ključne besede: - Medgeneracijsko izobraževanje, - vseživljenjsko učenje, - generacija, - sodelovanje.
Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 924; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

10.
Strategije digitalnega marketinga za doseganje mladih
Ana Čurin, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali strategije digitalnega marketinga za doseganje ciljne skupine mladih. Zanimale so nas karakteristike Milenijske generacije ali Generacije Y, raziskali smo področje digitalnega marketinga ter opredelili strategije oziroma metode, ki se trenutno izpostavljajo kot najbolj učinkovite za komuniciranje blagovnih znamk z mladimi potrošniki. Na podlagi tega smo se ukvarjali tudi s spletnimi digitalnimi platformami, ki se uporabljajo kot distribucijski kanal za izvajanje opredeljenih strategij, opredelili pa smo tudi trende ter napovedi za prihodnost teh področij. Izvedli smo študijo primera, v kateri smo na podlagi praktičnega primera, neprofitnega društva IAESTE LC Maribor, opisali in analizirali implementacijo proučevanih strategij.
Ključne besede: digitalni marketing, milenijska generacija, marketing preko družbenih medijev, mobilni marketing, video marketing
Objavljeno: 18.08.2017; Ogledov: 676; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici