| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KAZENSKOPRAVNO VARSTVO V DELOVNIH RAZMERJIH
Vesna Rebernik Jamnik, 2011, magistrsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji je delovnopravno varstvo pravic iz delovnega razmerja zagotovljeno po delovnem, civilnem in kazenskem pravu. Problem, ki ga izpostavlja magistrsko delo v prvem poglavju, se nanaša na vprašanje, ali je kazenskopravno varstvo v delovnih razmerjih primerno in učinkovito, upoštevajoč, da je značilnost kazenskega prava represija, delovnega prava pa odnos zaupnosti, podrejenosti in lojalnosti. Magistrsko delo v drugem poglavju obravnava kazenskopravno varstvo pravic iz delovnega razmerja po kazenskem zakoniku, in sicer normativno ureditev štirih kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, s prikazom obstoječe sodne prakse in primerjalnopravno ureditev. Novost v naši kazenski zakonodaji sta kaznivi dejanji šikaniranja na delovnem mestu in zaposlovanja na črno, ki sta tudi opisani. V zadnjih letih je nasilje na delovnem mestu postalo ena od največjih nevarnosti v delovnem okolju, s katero se srečuje vse več zaposlenih, kar je opisano v tretjem poglavju. V četrtem poglavju je predstavljen mobbing kot posebna oblika psihičnega in fizičnega nasilja na delovnem mestu, njegove pojavne oblike, vzroki zanj ter njegove posledice. Nekateri avtorji za izraz mobbing uporabljajo tudi izraz šikaniranje, v delovnopravni zakonodaji pa so ta izraz prevedli kot trpinčenje na delovnem mestu. V tem poglavju je tudi opisano pravno varstvo zaščite delavcev pred mobbingom v Evropski uniji in v Sloveniji. Zaposlovanje na črno je segment tako imenovane sive ekonomije. V Sloveniji je za leto 2004/05 delež sive ekonomije ocenjen na 27,4 % BDP, kar ima negativne posledice za celotno družbo. V petem poglavju so podrobneje predstavljene zakonske norme, ki opredeljujejo zaposlovanje na črno, službe za odkrivanje, preprečevanje in sankcioniranje zaposlovanja na črno.
Ključne besede: delovno pravo, kazensko pravo, kaznivo dejanje zoper delovno razmerje, mobbing na delovnem mestu, šikaniranje, trpinčenje, pravno varstvo, zaposlovanje na črno, sodna praksa
Objavljeno: 10.05.2011; Ogledov: 3986; Prenosov: 810
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

2.
NAPAKE RAČUNOVODIJ IN NJIHOVA ODGOVORNOST
Manica Kaučič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Da bi lahko računovodje svoje delo opravljali kar se da strokovno, odgovorno, etično in v skladu z zakonodajo, se morajo nenehno izobraževati in izpopolnjevati svoje strokovno znanje, sicer se lahko pojavljajo napake, ki povzročijo škodo, za katere pa morajo računovodje odgovarjati sami. Računovodje dandanes zaradi nenehnega spreminjanja zakonodaje in strokovnih pravil ter načel, naredijo veliko napak in zmot pri svojem opravljanju dejavnosti. Ker pa jih te napake lahko stanejo veliko, se računovodje odločajo za zavarovanje odgovornosti. Zavarujejo se predvsem pri zavarovalnih družbah, lahko pa se odločijo tudi za zavarovanje s pogodbo o opravljanju storitev računovodenja. Prva zavarovalnica, ki je nudila zavarovanje odgovornosti računovodij je bila Adriatic Slovenica d.d.. Le-ta ponuja zavarovanje interesov tako naročnika storitve kot tudi izvajalca storitve. V primeru škode zavarovalnica povrne odškodnino oškodovancu glede na vsoto, ki je navedena v pogodbi in ni večja od-le te. Oškodovanec pa ima pravico škodo tudi zahtevati preko sodišča.
Ključne besede: Ključne besede: računovodja, napake, odgovornost, strokovno-etična odgovornost, pravno-formalna odgovornost, zavarovanje odgovornosti, zavarovalno razmerje, pogodba o opravljanju storitev računovodenja
Objavljeno: 02.12.2011; Ogledov: 2502; Prenosov: 457
.pdf Celotno besedilo (762,26 KB)

3.
PRAVNI INTERES ''CONDICTIO SINE QUA NON'' UGOTOVITVENE TOŽBE
Rebeka Žirovnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Tožba je tožnikova zahteva za pravno varstvo, s katero se začne pravdni postopek. Da je tožba dopustna, morajo biti izpolnjene procesne predpostavke. Procesna predpostavka v pravdnem postopku pomeni okoliščino ali lastnost, ki mora biti ali ne sme biti podana, da je sojenje dopustno. Glede na vsebino pravnega varstva, ki ga tožnik zahteva, in glede na vsebino tožbenih zahtevkov razlikujemo med dajatveno (kondemnatorno), ugotovitveno (deklaratorno) in oblikovalno (konstitutivno) tožbo. Pri dajatveni in oblikovalni tožbi se obstoj procesnih predpostavk predpostavlja in jih ni potrebno posebej dokazovati, pri ugotovitveni tožbi pa se njihov obstoj ne predvideva. Za ugotovitveno tožbo je nujen obstoj procesnih predpostavk. Odsotnost katere od njih pomeni, da sodišče tožbe ne začne obravnavati z vsebinskega vidika (meritorno). Interesi za vložitev tožbe so različni in odvisni od tožnikov, vendar pa mora biti za ugotovitveno tožbo nujno podan pravni interes. Pravni interes je eno izmed temeljnih načel civilnega pravdnega postopka. Kot procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe od tožnika zahteva, da le ta izkaže, da je njegov pravni položaj ogrožen zaradi določene negotovosti glede pravnega razmerja in da je prav ugotovitvena tožba najbolj primerno pravno sredstvo za odpravo te negotovosti. Prav tako od tožnika zahteva, da dokaže, da nima na voljo drugega pravnega sredstva, s katerim bi učinkoviteje zavaroval svoj pravni položaj. Ker se pravni interes, kot smo tudi že ugotovili, pri dajatveni in oblikovalni tožbi predpostavlja, pri ugotovitveni tožbi pa ga mora tožnik posebej izkazati, je razumljivo, da se je na tem področju oblikovala obsežna sodna praksa, tako višjih sodišč, ki odločajo v pritožbenem postopku, kot tudi Vrhovnega sodišča RS.
Ključne besede: pravni interes, ugotovitvena tožba, pravno varstvo, procesna predpostavka, pravno razmerje
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 2713; Prenosov: 1007
.pdf Celotno besedilo (241,28 KB)

4.
NORMATIVNA UREDITEV DELA UPOKOJENCEV
Lidija Mirtič Štangelj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Z uveljavitvijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je prišlo do sprememb pri kumulaciji pokojnin in dohodkov iz opravljanja dela oziroma dejavnosti. Temeljno pravilo, ki velja od 01.01.2016 dalje na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B) je, da lahko upokojenec prejema največ 75% pokojnine, če se hkrati vključi v obvezno zavarovanje za 2 uri na dan ali 10 ur tedensko. Pred novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B), so imeli možnost vključitve v obvezno zavarovanje za najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko in hkratno prejemanje pokojnine največ v polovičnem znesku. Obstajajo in so prikazane nekatere druge pravne podlage za opravljanje dela, ki ne vplivajo na znižanje pokojnine. Tema je v diplomskem delu obravnavana skozi prikaz različnih oblik dela upokojencev, ki smo jih med sabo primerjali in ugotavljali prednosti in slabosti, primerjalnih ureditev držav članic EU, zgodovinskega razvoja, kombinacije opravljanja dela ali dejavnosti in prejemanja pokojnine ter dodatnih stimulacij zaradi odložene upokojitve.
Ključne besede: - dohodek iz dela, - pokojnina, - drugo pravno razmerje, - osebno dopolnilno delo, - začasno ali občasno delo upokojencev.
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 2453; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (314,38 KB)

5.
Vloga arbitra v arbitražnem postopku
Sašo Šilec, 2016, diplomsko delo

Opis: Arbitražni postopek je ena izmed alternativnih možnosti, ki jih imajo stranke, če odločanja v sporu med njimi ne želijo prepustiti rednim sodiščem. Razlogi za takšno željo strank so lahko različni, pogosto je motiv strank želja, da v sporu odloča nekdo, ki ima izkušnje iz področja na katerem delujejo, ali pa gre zgolj za nezaupanje do rednih sodišč in sodnikov le-teh. Namen naloge je obravnavati vlogo arbitra znotraj arbitražnega postopka, torej ugotoviti kakšna je njihova vloga pri samem začetku, kako so izbrani in imenovani v arbitražni senat, kakšno je razmerje med arbitri in strankami in kaj to razmerje prinaša. Ugotoviti je, da so arbitri kot osebe, ki jih stranke same izberejo, da odločajo o njihovem sporu ena izmed ključnih prednosti samega arbitražnega postopka. Njihovo znanje, avtoriteta in osebnostne sposobnosti prinašajo arbitražnemu postopku verodostojnost in nudijo rezultatu postopka, tj. sprejeti odločbi, spoštovanje s strani strank. Med strankami in arbitri tako z imenovanjem v arbitražni senat nastane pravno razmerje sui generis, ki ima posledice tako v sferi strank kot tudi arbitrov, obojim namreč prinaša določene pravice in obveznosti, ki jih morajo spoštovati. Tako je temeljna pravica arbitra pravica do plačila, njegova temeljna dolžnost pa je nepristranskost ob odločanju v sporu in skrbnost pri sprejemanju te odločitve. Predmet naloge je tudi posledica v primeru kršitve obveznosti takšnega razmerja, v pravu namreč kršitvi primarne dispozicije (v tem primeru pogodbenega določila, ki ga postavita stranki razmerja, tj. arbiter in stranke same) vselej sledi sankcija. Ker so arbitri zadolženi za upoštevanje postopkovnih pravil, ki pa so predmet odločitve strank, imajo ključno vlogo tako pri samem postopku, ki vodi do odločanja, kot tudi pri sprejemanju končne odločitve. To pomeni, da morajo tekom delovanja arbitražnega senata slediti določenim tirnicam, ki jim rečemo temeljna načela arbitražnega postopka. Vloga arbitrov pri uresničevanju temeljnih načel arbitražnega postopka je tako tematika obravnavana v zadnjem poglavju diplomskega dela in služi celostnemu obravnavanju vloge arbitrov pri oblikovanju postopka.
Ključne besede: Arbitraža, arbiter, izbira arbitra, izločitev arbitra, arbitražni postopek, pravno razmerje med strankami in arbitri, pravice in obveznosti arbitrov, neodvisnost in nepristranskost arbitrov, temeljna načela arbitražnega postopka.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 634; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (818,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici