| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnos do starejših zaposlenih in načini za spreminjanje le-tega na primeru izbranega podjetja
Sara Slana, 2020, magistrsko delo

Opis: Posledica upadanja rodnosti in podaljševanja pričakovane življenjske dobe je staranje prebivalstva. Ena izmed aktualnih usmeritev sodobne družbe je promocija zaposlovanja starejših zaposlenih, kar ni preprost scenarij, saj je možen le, če delavci ostanejo dlje časa produktivni, kar pomeni, da obdržijo svoje sposobnosti in želijo delati še naprej. Iz tega razloga morajo delodajalci začeti razmišljati o načinih, ki slednje spodbudijo k temu, da so pripravljeni dlje časa aktivno delati. Starejši bi namreč mnogo dlje časa vztrajali v delovnem razmerju, če bi jim delodajalci zagotovili ukrepe v obliki alternativnih delovnih pogojev, kot je na primer fleksibilen delovni čas. Dominantna skupina zaposlenih v prihodnosti bodo starejši zaposleni in zaradi tega organizacije ne bodo imele izbire, ali jih zadržati ali ne, niti ne ali jih zaposlovati ali ne. To bo od organizacij terjalo pridobivanje znanja o vrednosti starejših zaposlenih in pridobivanje znanj o tem, kako nasloviti potrebe, prioritete in želje zaposlenih. Odklonilni odnos do vlaganja v razvoj starejših zaposlenih, ki smo mu priča v današnjem času, bo nadomestil pozitivni odnos. Tako bodo organizacije začele na starejše zaposlene gledati kot na dragoceno delovno silo, katere uspehi bodo odvisni od vseh ukrepov, ki jim jih bodo slednje ponudile. Magistrsko delo z naslovom Odnos do starejših zaposlenih in načini za spreminjanje le-tega na primeru izbranega podjetja je vsebinsko sestavljeno iz dveh delov. Teoretični in empirični del se med seboj dopolnjujeta in navezujeta z reševanjem problematike ustvarjanja sprejemljivih delovnih pogojev za starejše zaposlene. V teoretičnem delu smo povzemali odkritja avtorjev iz obravnavanega področja. In sicer problematiko podaljševanja življenjske dobe, pravice starejših zaposlenih v slovenski nacionalni zakonodaji, lastnosti starejših zaposlenih, prednosti zaposlovanja starejših, upravljanje starejših zaposlenih, ustvarjanje sprejemljivega delovnega okolja za starejše, zaposlovanje starejših, diskriminacijo, starostne stereotipe, obremenitev pri delu, slabo delovno motiviranost ter razloge za zadržanje starejših v organizacijah. V zadnjem teoretičnem poglavju pa smo navedli načine, podkrepljene z ukrepi, za izboljšanje odnosa do starejših zaposlenih s strani celotne organizacije. Empirični del magistrskega dela predstavlja raziskavo zaposlenih v podjetju Mikro+Polo d.o.o., kjer smo ugotavljali, s katerimi problemi se soočajo starejši zaposleni na delovnem mestu in ali vodstvo izvaja načrtne ukrepe za upravljanje starejše delovne sile. V ta namen smo izvedli anketo s pomočjo anketnega vprašalnika. V prvem delu so nas zanimali problemi, s katerimi se soočajo starejši zaposleni na delovnem mestu, in sicer diskriminacija, starostni stereotipi, obremenitev pri delu in slaba delovna motiviranost. Nadalje smo se osredotočili na podatke, ki se nanašajo na ukrepe načrtnega upravljanja starejših zaposlenih. V zadnjem delu vprašalnika pa smo pridobili demografske podatke anketirancev.
Ključne besede: staranje prebivalstva, upravljanje starejših zaposlenih, problemi starejših zaposlenih, odnos do starejših zaposlenih, ukrepi upravljanja starejših zaposlenih.
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 223; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

2.
Primerjalna analiza vidikov ravnanja s starejšimi zaposlenimi v velikih podjetjih v sloveniji
Anja Vidmar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se osredotočamo na problematiko staranja delovne sile in organizacijske izzive, ki narekujejo sistematičen in celovit pristop k učinkovitemu ravnanju s starejšimi zaposlenimi. Podrobneje smo preučili rezultate primerjalne analize ravnanja s starejšimi zaposlenimi v velikih podjetjih v Sloveniji in ugotovili, da se ključne spremembe v dojemanju starejšega zaposlenega kažejo predvsem v večjemu strinjanju s preučevanimi lastnostmi, ki naj bi veljale za starejše delavce.Podjetja po šestih letih starejšim še vedno pripisujejo veliko delovnih izkušenj, pripadnost in lojalnost delodajalcu ter strokovno znanje. Leta 2014 je bila med štirimi, v povprečju najvišje ocenjenimi lastnostmi tudi »imajo modrost in razum«, danes pa podjetja kot četrto najznačilnejšo lastnost starejših navajajo čut za pripadnost delu. Po drugi strani pa je zaznati bolj ali manj konsistenten vzorec negativnih prepričanj o starejših zaposlenih. Podjetja starejšim zaposlenim še vedno pripisujejo slabo znanje znanja tujega jezika, nizko motiviranost, nizko produktivnost ter pomanjkanje inovativnosti pri spopadanju s težavo. Velika podjetja v Sloveniji se po šestih letih dokazano bolj zavedajo pomembnosti izvajanja prostovoljnih ukrepov, pri čemer pogosteje izvajajo ukrepe vezane na upravljanje z zdravjem na delovnem mestu, izobraževanje in usposabljanje ter kulturo in odnos v podjetju. Napovedi o načrtovanju ukrepov, ki jih organizacije trenutno ne izvajajo, so optimistične in kažejo napredek velikih podjetij v prilagajanju na spremembe. Kljub optimistični napovedi, menimo, da morajo delodajalci in mlajši zaposleni videti širšo vlogo starejših v organizaciji in se bolj zavedati njihovih veščin in sposobnosti, predvsem pa mora družba fokus raziskovanja s starostnih izgub preusmeriti na pozitivne vidike staranja. Prevrednotenje odnosa do starejših zaposlenih in povečanje delovne aktivnosti starejših bo mogoče le ob tesnem medgeneracijskem sodelovanju.
Ključne besede: starejši zaposleni, starostna diskriminacija, lastnosti starejših, menedžment starosti, ukrepi
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 203; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

3.
Dejavniki uporabe spletnega in mobilnega bančništva pri starejših
Monika Gradišnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Razvoj in napredek na področju tehnologije in interneta sta imela močan vpliv na elektronsko poslovanje, kar je bilo najprej zaznati pri elektronskem poslovanju v podjetjih in bankah. Banke so se osredotočile na razvoj elektronskega in mobilnega bančništva ter začele ponujati še dodatne storitve. Svojim komitentom so tako dostopne 24 ur na dan, in sicer vse dni v tednu. Porast prodaje pametnih telefonom je pripomogel tudi k napredku mobilnega bančništva. Ni banke v Sloveniji, ki ne bi nudila tako internetnega kot tudi mobilnega bančništva. Vsem imetnikom pametnih telefonov tako nudijo storitev mobilnega bančništva, kjer si komitent naloži aplikacijo in spremlja svoje poslovanje kjerkoli in kadarkoli.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, mobilno bančništvo, CRM, uporaba elektronskega bančništva pri starejših, Online banka, Mobilna banka GO!
Objavljeno: 20.11.2019; Ogledov: 344; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Izkušnje negovalnega osebja z negovanjem starostnika z demenco
Barbara Hrga, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Število starejšega prebivalstva se po svetu hitro povečuje, kar predstavlja velik izziv za zdravstveno nego. Delovno okolje ter značilnosti starostnika z demenco sta zelo pomembna dejavnika, ki vplivata na izkušnje ter zadovoljstvo negovalnega osebja, ki neguje starostnika z demenco. Z zaključnim delom želimo prispevati k boljšemu razumevanju izkušenj negovanja starostnika z demenco, kakšna čustva in občutke ob tem doživljajo in kako se soočajo s težavami. Raziskovalna metodologija in metode: V empiričnem delu zaključnega dela je uporabljena kvalitativna deskriptivna metoda. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena metoda delno strukturiranih intervjujev desetih članov negovalnega tima v socialno varstvenem zavodu. Prepisani zvočni posnetki so bili analizirani po metodi tematske analize. Rezultati: Glede na analizo podatkov smo rezultate razvrstili v pet glavnih tem: čustva ob negovanju, občutki ob negovanju, doživljanje oseb z demenco, načini soočanja pri delu z dementnimi osebami in predloge za izboljšanje dela z dementnimi osebami. Na podlagi podatkov smo ugotovili, da ima negovalno osebje, ki neguje starostnika z demenco, različne občutke, čustva ter tako dobre kot tudi slabe izkušnje z negovanjem starostnika z demenco. Diskusija in zaključek: Negovalno osebje z negovanjem starostnika z demenco podoživlja različna čustva in občutke. Najtežje se sooča z njihovo agresivnostjo, s kričanjem, z nezmožnostjo samostojnosti, nezaupanjem in žaljenjem. Boljša organizacija dela, zaposlitev dodatnega in izkušenega kadra, boljša komunikacija v negovalnem timu, izobraževanja, supervizija in psihološka podpora so nujni za zmanjšanje obremenitev negovalnega osebja pri delu z osebami, obolelimi za demenco.
Ključne besede: doživljanje zaposlenih, čustva, občutki, dom starejših občanov
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 360; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Model upravljanja starejših zaposlenih in njegov vpliv na delovno zavzetost starejših zaposlenih
Maja Rožman, 2018, doktorska disertacija

Opis: V okviru demografskih sprememb in aktivnega staranja na delovnem mestu upravljanje starejših prispeva k ustvarjanju novih pogledov na celotnem področju managementa človeških virov s poudarkom na ravnanju s starejšimi zaposlenimi. Staranje delovne sile je ključnega pomena za prihodnjo gospodarsko rast, konkurenčnost in uspešnost, kar pa bo vse bolj odvisno od tega, kako učinkovito lahko delodajalci izkoriščajo prednost starejših zaposlenih. Upravljanje starejših zaposlenih je razvijajoča se veja na področju managementa človeških virov in bo v prihodnosti ponudila številne rešitve in koncepte, kako reševati problematiko starejših zaposlenih v podjetjih. Raznolikost delovne sile se danes šteje kot pomembna osnova za uspešna podjetja, ki so usmerjena k strankam in naravnana navzven. Zato je treba starostno raznolikost v podjetjih priznati in jo ceniti, hkrati pa se moramo zavedati, da je treba ustvariti primerno okolje za spoštovanje raznolikosti delovne sile. Starostna raznolikost zaposlenih mora postati del splošne strategije podjetja za enakost in raznolikost. Obstoječe raziskave v tujini in domačem območju le delno obravnavajo izbrani problem, prav tako se je večina avtorjev v svojih raziskavah omejila le na posamezne dejavnike, zato smo v model upravljanja starejših zaposlenih, ki smo ga razvili v doktorski disertaciji, vključili večje število dejavnikov in prav tako nove dejavnike, ki jih avtorji v svojih raziskavah niso obravnavali kot celoto. Avtorji so v svojih raziskavah analizirali posamezne dejavnike na osnovi vseh zaposlenih. V raziskavi smo se omejili na starejše zaposlene, ki jih avtorji niso ločeno obravnavali pri posameznih dejavnikih. S tega vidika smo v doktorski disertaciji s pomočjo že obstoječih teorij in novih spoznanj ter na osnovi opravljene empirične raziskave poskušali odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje: Ali upravljanje starejših zaposlenih, s katerim omogočimo pozitivne spremembe ugodnega delovnega okolja za starejše, pozitivno vpliva na njihovo zavzetost na delovnem mestu? Namen doktorske disertacije je na osnovi teoretičnih izhodišč predstaviti pomen upravljanja starejših za celotno družbo, problem starejših zaposlenih v Sloveniji in njihovo upravljanje kot pomembno vejo managementa človeških virov, ki predstavlja velik izziv za slovenska podjetja. Namen doktorske disertacije je prav tako izoblikovati model upravljanja starejših zaposlenih in njihove zavzetosti na delovnem mestu, ki bo služil kot temelj dojemanja uspešnega staranja starejših zaposlenih in oblikovanja ustreznega delovnega okolja, ki bo ugodno za vse generacije.
Ključne besede: starejši zaposleni, upravljanje starejših zaposlenih, management človeških virov, delovna zavzetost.
Objavljeno: 05.12.2018; Ogledov: 2971; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (12,59 MB)

6.
Pokojninski sistem in mladi v sloveniji
Maja Žnuderl, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen pokojninskih sistemov je zagotavljanje socialne varnosti starejših in prejemanje dostojne pokojnine. Zato je cilj države ohranjanje javnofinančno vzdržnega pokojninskega sistema, kateri v Sloveniji temelji na medgeneracijski solidarnosti. Zaradi različnih dejavnikov se pokojninski sistemi po svetu srečujejo s težavami. Kakšne so rešitve? Ali se mladi zavedajo delovanja pokojninskega sistema in višine njihovih pokojnin v prihodnosti? Mladi so tisti, ki lahko poskrbijo za spremembe, ki bodo imele učinek na sistem, ki bo deloval v času, ko se bodo sami upokojili. In izkazalo se je, da so mladi dobro ozaveščeni glede delovanja pokojninskega sistema. Zato pričakujejo, da bodo njihove pokojnine prenizke in se zavedajo pomena dodatnega varčevanja za svojo starost. Ne želijo se zanašati na državo, ampak si želijo sami priskrbeti dostojno življenje v starosti. Veliko imajo idej in zamisli, kako bi lahko vplivali na zaposlovanje starejših in na »prijetno« podaljšanje delovne dobe. Pripravljeni so na spremembe, predvsem pa so mlade generacije zelo fleksibilne, kar se lahko odraža tudi na poklicni poti.
Ključne besede: dodatno pokojninsko varčevanje, zaposlovanje starejših, demografske spremembe, podaljšano zaposlovanje
Objavljeno: 09.11.2018; Ogledov: 838; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (984,98 KB)

7.
Dejavniki, ki vplivajo na moteno spolno življenje pri starejših ženskah
Tjaša Zaletinger, 2018, diplomsko delo

Opis: Uvod: Čeprav spolnost ostaja pomemben sestavni del čustvene in fizične intimnosti, ki jo večina moških in žensk želi doživljati skozi vse življenje, so spolne motnje pri ženskah problem, ki ga je dobro preučiti. Namen raziskave je ugotoviti, kako dejavniki vplivajo na moteno spolno življenje starejših žensk. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela ter metodo analize in sinteze podatkov iz literature v slovenskem in angleškem jeziku. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL, Google Schoolar in Google s pomočjo ključnih besed. Pri iskanju literature smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije. Rezultati: Ugotovili smo, da se v starosti pojavlja več dejavnikov, ki vplivajo na moteno spolno aktivnost. Ti dejavniki so hormonske in fiziološke spremembe v starosti, kronične bolezni, zdravila, stres, anksioznost, depresija in mentalno zdravje. Hormonske in fiziološke spremembe v starosti vplivajo na pojavnost bolečih spolnih odnosov, pomanjkanje zanimanja za spolni odnos, nesproščenost, težko vzburjenje in doseganje orgazma ter nelagodje pri spolnem odnosu in pomanjkanje užitka. Zdravila negativno vplivajo na spolno željo in vzburjenje. Stres in anksioznost vplivata na suhost nožnice in posledično boleče spolne odnose. Depresija in slabo mentalno zdravje vplivata na višjo pojavnost težav pri spolni aktivnosti. Diskusija in zaključek: Vedno večje priznanje tega problema in prihodnjih raziskav na tem področju lahko spremeni zaznavanje spolnosti. Zmotno je misliti, da spolnost v starosti zamre, zato je pomembno, da dejavnike, ki vplivajo na moteno spolno življenje starejših žensk prepoznamo, o njih govorimo, jih zdravimo in tako zagotovimo kakovostno življenje starejših žensk.
Ključne besede: spolno zdravje, starejše ženske, motnje spolnosti, spremembe pri starejših ženskah, skrb za spolnost, vpliv dejavnikov
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 695; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (709,96 KB)

8.
Uporaba ergonomskih tehničnih pripomočkov v domovih za starejše
Marija Tavželj, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Pri zaposlenih različnih poklicev pogosto prihaja do okvar telesa, ki so posledica delovnih obremenitev. Zdravstveni delavci so poklicna skupina, ki je po mnenju številnih raziskovalcev zaradi težkih fizičnih obremenitev, ki so prisotne ob skrbi za paciente, močno ogrožena za nastanek okvar mišično-skeletnega sistema. Ergonomija je veda, ki proučuje vplive dela na človeka – tudi na področju zdravstvene nege. Na voljo so že številni ergonomski tehnični pripomočki, postavili pa smo si vprašanje, koliko jih zaposleni v zdravstveni negi dejansko uporabljajo. Za raziskovalno okolje smo izbrali domove starejših občanov, kjer je veliko število uporabnikov – stanovalcev, ki so od pomoči zaposlenih popolnoma odvisni. Poskušali smo ugotoviti, ali zaposleni v domovih starejših občanov pri delu uporabljajo ergonomske tehnične pripomočke in kakšni so vzroki za morebitno neuporabo. Empirični del magistrske naloge temelji na raziskavi, ki je bila opravljena v domovih starejših občanov na področju Gorenjske. Za raziskavo sta bila oblikovana dva vprašalnika, prvi je bil namenjen vodjem zdravstvene nege in oskrbe v socialnovarstvenih zavodih, drugi pa negovalnemu osebju v domovih starejših občanov, in sicer zdravstvenim tehnikom, srednjim medicinskim sestram ter bolničarjem/negovalcem. Ugotovili smo, da so zavodi zadovoljivo opremljeni z ergonomskimi tehničnimi pripomočki, da so zaposleni poučeni o njihovi uporabi in jih znajo uporabljati – pa vendar ugotavljamo bistveno nižjo uporabo kot drugi (predvsem tuji) raziskovalci. Zaposleni ergonomske tehnične pripomočke uporabijo samo v eni četrtini primerov, kjer bi bila uporaba smiselna in potrebna, Najpogostejši razlog neuporabe je pomanjkanje časa, ki je posledica neustreznih kadrovskih normativov.
Ključne besede: • Ergonomija • Ergonomija v zdravstveni negi • Dom starejših občanov • Zdravstvena nega in oskrba • Ergonomski tehnični pripomočki
Objavljeno: 12.02.2018; Ogledov: 1113; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

9.
Povezanost socialnih dejavnikov z anksioznostjo in depresijo v obdobju staranja
Sara Ledinek, 2018, magistrsko delo

Opis: Depresija in anksioznost se povezujeta v vseh življenjskih obdobjih, izjeme ne predstavlja niti pozna odraslost. Osamljenost lahko pomembno vpliva na depresijo in anksioznost, socialni dejavniki pa imajo pomembno vlogo pri mentalnem zdravju starostnikov. Namen raziskave je preučiti povezanost socialnih dejavnikov z anksioznostjo in depresivnostjo v pozni odraslosti, ob tem pa jih primerjati med domačim in institucionalnim okoljem. Predvidevali smo, da se bodo izguba partnerja in redni stiki z otroki pomembneje povezovali z anksioznostjo in depresivnostjo v domačem okolju, medtem ko bodo starostniki v institucionalnem okolju imeli pomembnejšo povezanost obeh stanj z nevključenostjo v skupnost in nezadovoljstvom s prijateljstvom. V raziskavi je sodelovalo 108 posameznikov nad 65. letom starosti. Vzorec je bil porazdeljen na skupino v domačem okolju (N = 52) in skupino v institucionalnem okolju (N = 56). Rezultati so pokazali, da sta anksioznost in depresivnost značilno povezani v pozni odraslosti. Anksioznost in depresivnost se med izbranima skupinama (domače in institucionalno okolje) pojavljata v podobni meri. Starostniki v institucionalnem okolju ne doživljajo več anksioznosti in depresivnosti v primerjavi z domačim okoljem. Izguba partnerja ne predstavlja pomembnega socialnega dejavnika, ki bi se povezoval z depresivnimi in anksioznimi simptomi v izbranem vzorcu. Redni stiki z otroki so pomembni povezani z anksioznostjo in depresivnostjo le v domačem okolju, kljub temu pa ni bilo statistične razlike med domačim in institucionalnim okoljem. Rezultati so pokazali, da nevključenost v skupnost ni močneje povezana z anksioznostjo in depresivnostjo v institucionalnem okolju glede na primerjavo z domačim okoljem. Nevključenost v skupnost je pomembno povezana z depresijo v obeh okoljih. Nezadovoljstvo s prijateljstvom je edina postavka, pri kateri se je pokazala statistično pomembna razlika med izbranima okoljema, saj je nezadovoljstvo s prijateljstvom močneje povezano z anksioznostjo v institucionalnem okolju. Izsledki raziskave nakazujejo, da razlike v povezanosti anksioznosti, depresivnosti in socialnih dejavnikov niso odvisne od domačega in institucionalega okolja kot takega. Izjema se je potrdila pri nezadovoljstvu s prijateljstvom.
Ključne besede: starostniki, socialni dejavniki, anksioznost, depresija, odnosi v pozni odraslosti, domovi starejših občanov
Objavljeno: 07.02.2018; Ogledov: 1047; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (902,45 KB)

10.
Vzpostavitev enotne informacijske rešitve za podporo računovodstvu na področju institucionalnega varstva starejših s poudarkom na programski rešitvi domis
Melita Perva, 2017, diplomsko delo

Opis: Priča smo nenehnem razvoju informacijske tehnologije (v nadaljevanju IT) in popolnem razcvetu v zadnjem desetletju, ki je danes velikega pomena za delovanje poslovnih organizacij. Enotne baze podatkov, standardizacija in avtomatizacija poslovnih procesov, integracije z drugimi podsistemi, zmanjšanje stroškov, elektronsko arhiviranje podatkov itd. so le nekatere izmed pomembnih prednosti informatizacije poslovanja.V diplomski nalogi se bomo osredotočili na informacijsko podporo v institucionalnem varstvu. Posebej bom opisala rešitev Domis, ki je nastal kot skupni projekt Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju MDDSZ) in Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (v nadaljevanju SSSZS).
Ključne besede: računovodstvo v domu starejših občanov, informacijska tehnologija, računalniška podpora v računovodstvu, enotne informacijske rešitve, transakcijski procesi
Objavljeno: 09.08.2017; Ogledov: 606; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici