| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PRIMERJALNA ANALIZA DELNIC BANČNEGA SEKTORJA
Marko Ploj, 2009, diplomsko delo

Opis: Temeljna analiza delnic je ključen korak k uspešnemu vlaganju na trgu vrednostnih papirjev. Z njo pridobimo pomembne informacije o določenem podjetju in njegovi notranji vrednosti. S primerjavo pomembnejših kazalnikov ugotovimo, katero podjetje je najboljše in hkrati na trgu podcenjeno. Če ga kupimo po podcenjeni vrednosti, si s tem zagotovimo določeno varnostno maržo, ki nas varuje pred padcem tečajev vrednostnih papirjev.
Ključne besede: vrednostni papir, delnica, temeljna analiza, primerjalna analiza, vrednotenje delnic, notranja vrednost delnic, finančni kazalniki
Objavljeno: 15.10.2009; Ogledov: 1925; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

3.
IZOBRAŽEVANJE TRŽNIKOV INVESTICIJSKIH SKLADOV
Karmen Merčun, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Čeprav je Slovenija v primerjavi z ostalimi evropskimi državami dokaj pozno vstopila v tržno gospodarstvo, sta se v zadnjih letih tudi pri nas zelo razvila finančni trg in trg kapitala. Investicijski skladi kot ena od možnih oblik varčevanja postajajo pomembni udeleženci na finančnem trgu. S porastom števila investicijskih skladov v Sloveniji so se oblikovale tudi različne prodajne poti in posledično se je zelo dvignilo število tržnikov, ki te sklade tržijo. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu smo s pomočjo literature predstavili samo izobraževanje torej pomen izobraževanja, njegove oblike in metode ter motivacijo oz. ovire pri izobraževanju. V nadaljevanju je predstavljen tudi pojem izobraževanja odraslih. V drugem delu smo predstavili finančni trg, opredelitev investicijskih skladov in trženje le-teh. Na kratko smo opisali tudi združenje in sam Preizkus znanj s področja trženja investicijskih skladov in prodaje investicijskih kuponov oz. delnic investicijskih skladov. V tretjem praktičnem delu pa smo za metodo raziskave uporabili anketiranje. Zadnji dan priprav na preizkus znanj s področja trženja investicijskih skladov in prodaje investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov smo nekaterim udeležencem naključno razdelili anketne liste z vprašanji glede organizacije prej omenjenega izobraževanja. Z anketo smo želeli ugotoviti, kako so udeleženci zadovoljni s samim izobraževanjem, kaj jim je bilo na izobraževanju všeč in kaj jih je motilo, kot tudi morebitne predloge za izboljšanje izobraževanja. Vrnjene anketne liste smo analizirali in z rezultati sprejeli oz. zavrnili vnaprej postavljene hipoteze. Ugotovili smo, da so udeleženci po večini zadovoljni z izobraževanjem, delom organizatorja in izbiro predavateljev. Rezultate analize ankete smo posredovali tudi organizatorju izobraževanj, kar mu bo pomagalo pri izboljšanju zadovoljstva udeležencev na samem izobraževanju.
Ključne besede: izobraževanje, investicijski skladi, preizkus znanj s področja trženja investicijskih skladov in prodaje investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov
Objavljeno: 20.08.2010; Ogledov: 1403; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (404,08 KB)

4.
RAZLIČNI VIDIKI NADOMESTIL ZA DELNICE PREVZETE DRUŽBE V POVEZAVI S SPREMINJANJEM OSNOVNEGA KAPITALA PRI PRIPOJITVAH DELNIŠKIH DRUŽB
Robert Pritržnik, 2011, magistrsko delo

Opis: Pravna ureditev pripojitev sledi dvema načeloma in sicer načelu ohranjanja kapitala in načelu nespremenjenega premoženjskega položaja delničarjev. Glavne ključne točke tega dela so: spreminjanje osnovnega kapitala referenčnih družb pri pripojitvi d.d., določitev menjalnega razmerja in zagotovitev premoženjskega upravičenja za delnice prevzete družbe. Pri pripojitvah lahko pride do povečanja osnovnega kapitala prevzemne družbe, čemur pa ni vedno tako (kar je jasno vidno že iz dikcije ZGD-1) saj zakon v določenih primerih dopušča tudi druge vire zagotovitve premoženjskega upravičenja. ZGD-1 pravzaprav sploh ne »govori« o tem kdaj naj bi oz. prevzemna družba naj ne bi povečala svojega osnovnega kapitala temveč določa primere, ko se delnice zaradi pripojitve ne smejo zagotoviti. Poleg te splošne prepovedi pa obstoječa zakonodaja določa še t.i. izbirno upravičenje glede zagotovitve delnic zaradi pripojitve oz. povečanja osnovnega kapitala. ZGD-1 določa tudi druge oblike premoženjskih upravičenj (denarno doplačilo, dodatno denarno doplačilo, denarna odpravnina) s katerimi uresničuje načelo nespremenjenega premoženjskega položaja. Tudi pri zagotovitvi le-teh ni moč govoriti o brezpogojni povezanosti med zagotovitvijo in povečanjem osnovnega kapitala. Tako se (po eni strani) lahko povečanje osnovnega kapitala uporabi (kot vir zagotovitve) za samo določene vrste premoženjskih upravičenj, po drugi strani pa lahko prevzemna družba tudi če ne poveča svojega osnovnega kapitala, zagotavlja nekatere oblike premoženjskih upravičenj (tudi) iz drugih virov. Od ekonomskih vrednosti in posledično menjalnega razmerja udeleženih družb je odvisna usoda oz. število delnic (oz. višina nadomestila), ki jih prejme delničar prevzete družbe in pa tudi končna višina povečanja osnovnega kapitala. Ekonomsko vrednotenje in posledično menjalno razmerje pa lahko vpliva tudi na samo vrsto premoženjskega upravičenja. Pri zagotavljanju posameznih oblik premoženjskih upravičenj za delnice prevzete družbe lahko pride do različnih posledic, ki lahko rezultirajo npr. v povečanju števila delničarjev prevzemne družbe, spreminjanju kategorij kapitala v bilanci prevzemne družbe, zmanjšanju denarnih sredstev, izstopu nekaterih delničarjev itd. Pri pripojitvah pa lahko kljub implementirani davčni nevtralnosti pride tudi do različnih davčnih posledic, ki se lahko odražajo tako na strani udeleženih družb kot na strani delničarjev teh družb. Pri pripojitvi pride načeloma do zamenjave delnic pri katerih se davčna nevtralnost zagotavlja bodisi s sistemom odloga ugotavljanja davčne obveznosti (fizične osebe) bodisi s sistemom vrednotenja prejema delnic prevzemne družbe (pravne osebe). Če pri delnicah načeloma ne pride do obdavčitve, saj pri tem (sploh) ne gre za denarni tok oz. pri tem ne pride do pridobitve »vira« iz katerega bi zavezanec lahko (sploh) plačal davek, pa pri ostalih oblikah premoženjskih upravičenj pogosteje pride do obdavčitve. Pri prejemu enake višine, v korporacijski zakonodaji v jedru enako oz. podobno poimenovanega premoženjskega upravičenja (denarnega doplačila) lahko pride zaradi razloga oz. primera zagotovitve (nezaokroženo menjalno razmerje ali izguba posebne pravice) tudi do različne (enkrat večje oz. manjše) davčne obveznosti. Na višino davčne obveznosti pa tako ne vplivata samo vrsta denarnega doplačila in višina, temveč denimo tudi obdobje imetništva delnic oz. posebnih pravic v prevzeti družbi. Na področju statusnih preoblikovanj je v slovenskem pravnem redu moč opaziti dobro povezanost oz. usklajenost korporacijske, bilančne in davčne zakonodaje. Ključ za razumevanje teh določb je v pravilni interpretaciji instituta univerzalnega pravnega nasledstva, ki je »temelj« davčne nevtralnosti pri posameznih oblikah statusnih preoblikovanj.
Ključne besede: Statusna preoblikovanja, pripojitve, prevzemna in prevzeta družba, nadomestila za delnice prevzete družbe, premoženjska upravičenja za delnice prevzete družbe, ekonomsko vrednotenje družb, metode cenitve družb, metoda poštene tržne vrednosti, metoda čiste vrednosti sredstev, metoda diskontiranih bodočih donosov, problemi ekonomskega vrednotenja družb, pomembnost pravilne določitve menjalnega razmerja, zagotovitev premoženjskega upravičenja iz naslova lastnih delnic in / ali iz naslova poveča
Objavljeno: 10.05.2011; Ogledov: 2856; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
PRIDOBIVANJE LASTNIH DELNIC PREKO TRETJIH OSEB
Helena Brandner, 2011, magistrsko delo

Opis: Povzetek V magistrski nalogi avtorica na osnovi zgodovinske, primerjalne in ekonomske analize preverja znana dejstva o pridobivanju lastnih delnic preko tretjih oseb, da bi lahko potrdila tiste resnice, ki iz teh dejstev izhajajo. Skozi zgodovinske razloge pojasni restriktivnost politike kontinentalne Evrope ko gre za nakup lastnih delnic v primerjavi z anglosaksonskimi državami. Na podlagi obsežne primerjalne analize pravnih instrumentov, ki so vključeni v pravni posel pridobivanja lastnih delnic preko tretjih oseb je ugotovljeno, da je operacija podvržena zavzetemu pravnemu urejanju. Čeprav je pravni posel dopusten, je senca izigravanja vedno bolj prisotna. Pridobitev lastnih delnic preko tretjih oseb odpira vprašanja varovanja osnovnih postulatov gospodarske družbe. Skozi primerjavo anglosaksonskega dojemanja vloge kapitala in varovanja upnikov je narejena primerjava na nemški AktG, katerega povzema tudi Evropska Unija in analogno na slovenski ZGD-1. Avtorica ugotavlja, da so osnova za izigravanje ohlapna zakonodaja v odnosih med povezanimi družbami. Predstavljeni so določeni konflikti in prepovedi pridobivanja, ter njihova pravna ureditev. Obdelana je tudi odgovornost v primeru kršitev. S pomočjo ekonomske analize poskuša avtorica pojasniti učinek liberalizacije Druge direktive 77/91/EGS, ki je nastala kot odgovor na globalizacijo svetovnega gospodarstva in integracijo finančnih trgov v slovenskem finančnem prostoru. Skladno z ugotovitvami avtorica v zaključku naloge podaja rezultate analize problema in ugotavlja, da bi večja občutljivost udeležencev finančnih trgov v prihodnje lahko preprečila ciljno zlorabo inštrumenta odkupa lastnih delnic preko tretjih oseb.
Ključne besede: osnovni kapital, varovanje upnikov in delničarjev, ZGD-1, ZTFI, ZPDO, AktG, Druga direktiva 77/91/EGS, Direktiva 2006/68/ES, motivi in riziki pridobivanja lastnih delnic, izigravanje, lastne delnice, členi od 247. - 251 ZGD-1, pridobivanje lastnih delnic preko tretjih oseb, povezane družbe, odvisne družbe, družbe v večinski lasti, medsebojno odvisne družbe.
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 2674; Prenosov: 539
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
ANALIZIRANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV KOT PODLAGA ZA NAPOVEDOVANJE PRIHODNJE CENE DELNIC
Danijel Lebar, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Delnice so finančni instrumenti, s katerimi se trguje na borzi. Ponudba in povpraševanje se odražata v kotaciji tečajev, ki se spreminjajo skozi določeno obdobje. Za investitorje so računovodski izkazi najpomembnejši vir informacij pri tako imenovani temeljni analizi, medtem ko je tehnična analiza osnovana na analiziranju trendov in prometa posameznih delnic. Tehnična analiza prav tako temelji na grafičnih predstavitvah delniških kotacij. Poznamo linijske grafe, OHLC grafe in grafe z japonskimi svečkami. Podatki iz letnih poročil so ključni vir informacij za uspešno analiziranje finančnega stanja in poslovne uspešnosti. Analitiki s pomočjo grafov, matematičnih izračunov in formul obdelujejo številke, ki jih na drugi strani dopolnjujejo s svojimi komentarji in dodatnimi pojasnili. Za presojanje uporabljajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov. Krka, kot slovenski predstavnik, se je pri analiziranju izkazala za fleksibilnejše podjetje v primerjavi z Bayerjem. To nemško ustanovljeno podjetje je eden izmed svetovno vodilnih farmacevtskih podjetij. Njegova poslovna mreža je razširjena po vsem svetu. Na ceno delnic ne vplivajo le makroekonomske razmere v svetu, temveč tudi inflacija, obrestne mere na bančne depozite in splošna sistematična tveganja, ki se nanašajo na delnice. Tako je za delničarje pomemben podatek o dividendah, ki pomembneje vplivajo na pričakovano vrednost delnic.
Ključne besede: borza, delnice, temeljna analiza, tehnična analiza, grafi, računovodski izkazi, analiziranje, dividende, pričakovana vrednost delnic.
Objavljeno: 25.11.2011; Ogledov: 1517; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (746,11 KB)

7.
PREVZEM DRUŽBE X S POVEČANJEM OSNOVNEGA KAPITALA
Črt Rosenfeld, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Ker je prevzem družbe povezan s finančnimi viri, smo sestavili dve osrednji poglavji. Prvo poglavje govori o prevzemih, opredeljuje definicijo prevzemov in opiše zakonodajo, ki v Sloveniji velja za prevzeme. Poleg ostale zakonodaje je osrednji zakon zakon o prevzemih, ki opredeljuje pravila in nadzor pri prevzemih. Pomembno je, kdaj družbe, ki prevzemajo, dosežejo prevzemni prag in kdaj je potrebno upoštevati prevzemno zakonodajo. Z objavo prevzema povabimo obstoječe investitorje k prodaji svojih delnic ciljne družbe – tarče. Poseben status v naši zakonodaji imajo manjšinski delničarji, ki smo ga tudi opredelili in izpostavili. Pri vsakem načrtovanem prevzemu imamo omejitve, ki jih moramo zaznati in opredeliti, da lahko prevzem izpeljemo. Pomembno je, ali smo s ciljno družbo – tarčo v kakršnemkoli dogovarjanju v zvezi s prevzemom, kajti takšne aktivnosti moramo prijaviti nadzorniku, ki je hkrati tudi regulator tega trga. Poleg nadzornikov imamo še borzo vrednostnih papirjev, centralni register vrednostnih papirjev in banke. Veliko pozornost smo posvetili analizi premoženjskega stanja ciljne družbe - tarče, njenim bilancam ter sinergijam obeh družb. Prikazali smo prevzemno namero in ponudbo s poudarkom na njuni vsebini in načrt oblikovanja prevzemne cene. Analizirali smo tudi naše premoženjsko stanje po prevzemu in po dokapitalizaciji, ki jo obravnavamo v naslednjem poglavju. V našem primeru pomeni dokapitalizacija povečanje osnovnega kapitala in prodajo celotne emisije novoizdanih delnic investicijski banki, ki tako pridobljene delnice proda na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev in doseže razliko v ceni. Novoizdane delnice smo uvrstili na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. Vloga regulatorja in nadzornika je tudi v tem poglavju velika.
Ključne besede: prevzem, prevzemni prag, prevzemna zakonodaja, ciljna družba – tarča, manjšinjski delničarji, regulator trga, borza vrednostnih papirjev, prevzemna namera, prevzemna ponudba, dokapitalizacija, emisija novoizdanih delnic, sekundarni trg vrednostnih papirjev
Objavljeno: 02.12.2011; Ogledov: 2257; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (254,51 KB)

8.
9.
Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic ter varstvo upnikov in delničarjev
Janez Vončina, 2014, magistrsko delo

Opis: Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic predstavlja poleg rednega in poenostavljenega zmanjšanja samostojen način zmanjšanja osnovnega kapitala delniške družbe. Posebnost tega načina je v specifični korporacijskopravni operaciji – umiku delnic, ki pomeni razveljavitev korporacijskih (članskih) pravic iz umaknjenih delnic. Ločevati je treba dve osnovni modaliteti umika delnic – umik pridobljenih lastnih delnic in prisilni umik delnic. Ureditev zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic v slovenskem pravnem redu (ZGD-1) je v celoti harmonizirana z usmeritvami iz Direktive 2012/30/EU ter se v pretežnem delu oslanja na rešitve nemške pravne ureditve (AktG). Gre za strokovno zelo zahtevno proceduro, v katero so vtkane stroge formalne in materialnopravne predpostavke. Te so zlasti odraz težnje po varovanju pravno priznanih interesov dveh poglavitnih interesnih skupin – delničarjev in upnikov. Interesi teh deležnikov so namreč pri umiku delnic najbolj na preizkušnji. Analiza postopkov zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic v slovenski pravni ureditvi, s posebnim poudarkom na preučitvi varstva delničarjev in upnikov, je predmet te magistrske naloge.
Ključne besede: zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic, umik delnic, umik delnic s pridobitvijo, prisilni umik delnic, lastne delnice
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1853; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (919,50 KB)

10.
MATEMATIČNA OPTIMIZACIJA PORTFELJA S PRISTOPI MEAN-VARIANCE, MEAN-CVAR IN MAX-OMEGA Z OMEJITVIJO NABORA DELNIC
Aljoša Ortl, 2014, magistrsko delo

Opis: Vprašanje, kam vložiti finančna sredstva, je zelo zahtevno. Pri tem nam lahko pomaga matematična optimizacija portfelja. Tradicionalni pristopi kot, je Markowitzevega Mean-Variance optimizacija s kvadratičnim programiranjem, imajo svoje slabosti, npr. predpostavko normalne porazdelitve donosov. Namesto variance kot simetrične mere tveganja lahko uporabimo alternativno mero tveganja, t. j. CVaR, ki se je v zadnjih letih zelo uveljavila tudi zaradi enostavnosti implementacije in hitrosti delovanja algoritma linearnega programiranja. Zelo zanimiva mera, ki ne zahteva nobenih predpostavk glede porazdelitve donosov, je tudi razmerje Omega, ki predstavlja razmerje med arbitrarno določenimi dobički in izgubami. Maksimizacija razmerja Omega nam lahko ponudi boljše rezultate od prej omenjenih mer, kar smo potrdili tudi s testiranjem za nazaj izven vzorca. Optimizacija razmerja zahteva uporabo hevrističnega algoritma. Uporabili smo algoritem diferencialne evolucije. Zaradi praktične uporabnosti smo dodali tudi omejitev izbora največjega števila delnic v portfelj. Pri implementaciji smo se oprli na celoštevilski genetski algoritem.
Ključne besede: Omega, optimizacija portfelja, genetski algoritem, diferencialna evolucija, CVaR, omejitev izbora največjega števila delnic v portfelj
Objavljeno: 13.10.2014; Ogledov: 1104; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici