| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Kognitivni upad pri bolnikih z epilepsijo
Ajda Novak, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: kognitivni upad, epilepsija, Montrealska lestvica ocenjevanja spoznavnih sposobnosti (MoCA), Testiraj svoj spomin (TSS)
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 1244; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

2.
Posebnosti ocenjevanja gradbenih podjetij
Monika Jesih, 2021, magistrsko delo

Opis: Posebnosti ocenjevanja gradbene dejavnosti je neraziskano in specifično področje, saj potrebuje ocenjevalec dovolj znanja s področja gradbeništva. Posebej mora biti osredotočen na posebnosti, ki so sicer pogosto napisane, vendar kaj več od tega ni znano. Pri ocenjevanju mora biti ocenjevalec tudi pozoren, kakšno podjetje kot organizacijsko strukturo ocenjuje. Kadar gre za podjetje, ki kotira na borzi imamo znano ceno delnice in na podlagi le-te izračunano vrednost podjetja. Vrednost podjetja pa je malo drugače za podjetja, ki ne kotirajo na borzah in so v zasebni lasti. Vemo, da za nekoga, ki je podjetje ustvarjal nekaj več deset let oziroma je le to že predano preko generacij in lahko govorimo o tradiciji, ki pa ima tudi svojo ceno, katera se ne more izraziti v vrednosti. Pri ocenjevanju vrednosti podjetij poznamo različne načine s kateri pridemo do vrednosti podjetja, vendar pa na ta izračun vplivajo določeni dejavniki, kot so: BDP, konkurenca, razvitost trga, denarni tokovi. Na podlagi teorije, ki bo opisana v prvem delu nato v praktičnem delu izračunano vrednost podjetja na po dveh različnih načinih.
Ključne besede: vrednotenje podjetja, ocenjevanje vrednosti podjetja, posebnosti ocenjevanja, gradbeništvo, gradbeništvo v Sloveniji, posebnosti gradbeništva, metode ocenjevanje, na donosu zasnovan način, nabavno vrednostni način
Objavljeno v DKUM: 18.06.2021; Ogledov: 1014; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

3.
4.
Razvoj vtičnika za podporo strojnemu učenju v programu Jamovi : diplomsko delo
Maruša Konečnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Glavni cilj diplomskega dela je bil razvoj vtičnika za program za statistično analizo Jamovi. Poleg tega smo v diplomskem delu predstavili osnove strojnega učenja, z njim povezane metrike ocenjevanja ter opisali in primerjali nekaj programov za statistično analizo. Vtičnik omogoča podporo strojnemu učenju za različne algoritme. Osredotočili smo se na algoritma odločitvenega drevesa enojno odločitveno drevo ter naključni gozd Omogočena je tudi primerjava rezultatov več algoritmov. V praktičnem delu diplomske naloge smo razvili delujoč vtičnik, v teoretičnem delu pa smo zapisali osnovna navodila za razvoj vtičnika za Jamovi ter opisali funkcionalnosti ter uporabo nastalega vtičnika.
Ključne besede: strojno učenje, statistična analiza, Jamovi, metrike ocenjevanja, vtičnik
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 1034; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

5.
Primerjava samodejne in manualne ocene količine tehničnega dolga : magistrsko delo
Tilen Hliš, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali področje metod za ocenjevanje količine tehničnega dolga. Izvedli smo sistematičen pregled literature, s katerim smo raziskali metode, ki se uporabljajo v orodjih za samodejno ocenjevanje količine tehničnega dolga. Analizirali in zbrali smo orodja, ki te metode implementirajo. Na petih izbranih projektih razvoja informacijskih rešitev smo izvedli popis tehničnega dolga. Pri tem smo najprej izvedli manualno identifikacijo in ocenjevanje količine tehničnega dolga. Sledila je samodejna identifikacija in ocenjevanje količine tehničnega dolga s pomočjo orodij. V zaključnem delu popisovanja smo dobljene manualne in samodejne ocene med seboj primerjali in analizirali. Empirični podatki, pridobljeni v popisu nakazujejo na velik razkorak med manualno in samodejno oceno.
Ključne besede: tehničen dolg, metode ocenjevanja, orodja, merjenje
Objavljeno v DKUM: 03.07.2020; Ogledov: 1562; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

6.
Izbira dobaviteljev z uporabo metode TOPSIS
Jasmina Lorber, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Pri metodah večkriterijskega odločanja je pomembno, da imajo alternative več parametrov, ne le enega. Pri obravnavi večkriterijskega odločanja imamo na voljo različne metode, ki so bolj preproste, lahko pa tudi bolj kompleksne in tako bolj ustrezne pri reševanju večjih in težjih odločitvenih problemov. Metoda TOPSIS je ena od najbolj uporabnih metod večkriterijskega odločanja, ki je relativno preprosta in jo je lahko izvesti. Je ena izmed klasičnih metod večkriterijskega odločanja, ki temelji na razvrščanju posameznih alternativ glede na podane kriterije in parametre. V diplomski nalogi smo predstavili nekaj teoretičnih izhodišč nabavne funkcije in spoznali način večkriterijskega odločanja. Za praktični primer smo izbirali med štirimi dobavitelji dodatne opreme, tako da smo med seboj primerjali različne kriterije. Na osnovi analize smo ugotovili, kateri dobavitelj najbolj ustreza zahtevam podjetja. Za primer izbire najprimernejšega dobavitelja smo uporabili metodo TOPSIS, kar pomeni v angleščini Technique for the Order Preference by Similarity to Ideal Solution.
Ključne besede: nabavna funkcija, večkriterijsko odločanje, dobavitelji, metoda TOPSIS, kriteriji ocenjevanja
Objavljeno v DKUM: 11.06.2019; Ogledov: 1557; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

7.
Kakovost storitev in zadovoljstvo uporabnikov pri malih ponudnikih športnih storitev
Aleksander Bakračevič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali koncept kakovosti storitev in zadovoljstva uporabnikov pri malih ponudnikih športnih storitev. V teoretičnem delu smo opredelili poglede različnih avtorjev na področje trženja storitev glede na njihove lastnosti. Natančneje smo predstavili pomembnost zunanjega in internega marketinga pri trženju storitev ter raziskali področje športnih storitev z vidika njihovega razvoja pri nas in v svetu. Preučili smo teorije kakovosti izdelkov in storitev ter zadovoljstva uporabnikov, prav tako modele različnih avtorjev za opredeljevanje kakovosti storitev. Ugotavljali smo dejavnike, ki vplivajo na nastanek vrzeli, ki pomembno vplivajo na zadovoljstvo uporabnikov storitev. V empiričnem delu smo uporabili vprašalnik kakovosti storitev ter zadovoljstva uporabnikov. Omenjena instrumenta sta bila posebej razvita za merjenje kakovosti storitev v fitnes in drugih tovrstnih centrih oz. pri ponudnikih športnih storitev. Vzorec je zajemal 124 uporabnikov storitev fitnes in tenis centrov v mestih in na podeželju SV Slovenije. Na podlagi dobljenih rezultatov ugotavljamo, da so uporabniki športnih storitev pri ocenjevanju kakovosti najvišje ocenili kakovost izidov, sledila je kakovost interakcije z zaposlenimi, najnižje pa je bila ocenjena kakovost fizičnega okolja. Rezultati dalje kažejo, da je zadovoljstvo uporabnikov najmočneje povezano s kakovostjo interakcije z zaposlenimi, sledi povezanost s kakovostjo fizičnega okolja, najnižja je povezanost zadovoljstva s kakovostjo izidov. Glede na lokacijo športnih centrov ugotavljamo razlike med mestom in podeželjem. Bolje je ocenjena kakovost interakcije z zaposlenimi in kakovost fizičnega okolja v športnih centrih na podeželju. Dobljeni rezultati kažejo, da bi v prihodnje morali lastniki in managerji obravnavanih športnih centrov posvečati posebno pozornost ustreznemu pridobivanju in permanentnemu strokovnemu usposabljanju kontaktnega osebja v svojih centrih in urejenosti fizičnega okolja.
Ključne besede: zadovoljstvo uporabnikov, kakovost storitev, modeli ocenjevanja kakovosti, športne storitve, fitnes centri, tenis centri, kontaktno osebje, fizično okolje
Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 1349; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

8.
9.
NATANČNOST OCENJEVANJA TRUDA PRI AGILNEM RAZVOJU PROGRAMSKE OPREME
Andrej Kline, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo povzema rezultate do sedaj izvedenih študij v obliki sistematičnega pregleda literature in jih primerja ter v določeni meri nadgradi s študijo, izvedeno v izbranem realnem okolju, kjer skupina petindvajsetih razvijalcev po paradigmi ekstremnega programiranja skozi obdobje dveh let, spremlja natančnost lastnega ocenjevanja truda in skuša navedeno natančnost izboljšati z ustvarjanjem baze znanja na osnovi opravljenih uporabniških zgodb in retrospektive storjenega, na osnovi podobnih sorodnih primerov, izvedenih in dokumentiranih v orodju planiranja.
Ključne besede: razvoj programske opreme, agilni pristop, uporabniške zgodbe, natančnost ocenjevanja
Objavljeno v DKUM: 13.01.2017; Ogledov: 1883; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

10.
Letni razgovori kot orodje vodij za krepitev kompetenc njihovih sodelavcev: primer velikega trgovskega podjetja
Jure Butinar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Letni razgovori so v podjetjih prisotni že precej časa. Služijo tako posameznemu zaposlenemu kot tudi njegovemu nadrejenemu. Zaposleni na podlagi letnih razgovorov lahko sledi svoji uspešnosti in doseženim ciljem, nadrejenemu pa letni razgovor ponuja oceno uspešnosti njegovega zaposlenega. V naši raziskavi smo se na enem izmed slovenskih podjetij na področju trgovinske dejavnosti osredotočili na tri hierarhične nivoje med zaposlenimi v prodaji, in sicer na prodajalce, dnevne namestnike in vodje prodajalcev. Proučevali smo povezave v ocenjevanju zaposlenih in ocenjevanju zaposlenih s strani vodje. Vodja je pred svojim ocenjevanjem videl oceno, ki si jo je dodelil zaposleni, šele nato je zaposlenega ocenil tudi sam. Izhajajoč iz ugotovitev preteklih raziskav, smo se posvetili vplivu predhodnega seznanjanja vodje s samooceno zaposlenega in ugotavljali, ali prihaja do pristranosti ocenjevanja tudi pri letnih ocenjevalnih razgovorih v slovenskem podjetju. Ugotovili smo, da dejansko prihaja do pristranosti ocenjevanja ter da med ocenami prodajalcev in vodij prihaja do razlik. Tega za ocenjevanje dnevnih namestnikov nismo potrdili, ugotovili pa smo tudi določene povezave na področju ocenjevanja med različnimi sklopi vprašanj. Glede na ugotovitve naše raziskave za pridobivanje objektivnejših ocen predlagamo za v bodoče, da vodje ne vidijo ocen svojih sodelavcev, predno le-ti svojega sodelavca najprej ne ocenijo sami, predlagamo pa tudi večkratno letno izvedbo neformalnih razgovorov, ki bodo dali hitrejše povratne informacije, hkrati pa podali tudi realnejšo sliko doprinosa sodelavca k uspešnosti podjetja.
Ključne besede: - letni ocenjevalni razgovori, - trgovsko podjetje, - analiza ocenjevanja, - zaporedje ocenjevanja, - pristranskost.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 1328; Prenosov: 490
.pdf Celotno besedilo (900,61 KB)

Iskanje izvedeno v 1.68 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici