| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 119
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
"Kronika grofov Celjskih" in "Seznam deželnih sovražnikov" kot vira za zgodovino Spodnje Savinske in Šaleške doline v prvi polovici 15. stoletja
Mateja Rožič, 2009, diplomsko delo

Opis: Kronika grofov Celjskih in Seznam deželnih sovražnikov predstavljata glavna vira diplomske naloge, ki prikazujeta burno obdobje slovenske srednjeveške zgodovine. V preučevanju navedenih virov sem se omejila na področje Spodnje Savinjske in Šaleške doline v prvi polovici 15. stoletja, kjer se je odvijala t. i. fajda, ki se je vnela med Celjskimi grofi in Habsburžani. Cilj diplomske naloge je bil topografsko popraviti Goliev prevod Kronike grofov Celjskih, ter zgodbo preveriti s Seznamom deželnih sovražnikov, ki sem ga izbrala kot dodatni vir. Le-ta predstavlja tiste osebe, ki so v času habsburško-celjske vojne delovale na Kranjskem in Štajerskem proti deželnemu pravu. Pri topografskem popravljanju slovenskega prevoda sem se posluževala Kronesove izdaje Celjske kronike in naletela na precej napak, ki se nanašajo na obravnavano področje. Tako je npr. v Golievem prevodu stolp v Šaleški dolini Turn pri Škalah, Ravne pa so v bistvu Forhtenek. Pri usklajevanju zgodbe, ki jo podajata Kronika in Seznam deželnih sovražnikov, pa sem naletela na ljudi in gradove oz. gospostva, ki so obema viroma skupni. Tako oba vira omenjata Jošta Soteškega in Henrika Erlauerja ter gradove Lindek, Helfenberg, Forhtenek itd.
Ključne besede: Celjsko-Habsburška vojna, Seznam deželnih sovražnikov, Kronika grofov Celjskih, Zgodovina prve polovice 15. stoletja, Šaleška dolina, Spodnja Savinjska dolina
Objavljeno: 23.04.2009; Ogledov: 3967; Prenosov: 569
.pdf Celotno besedilo (4,83 MB)

3.
GENERAL LEE IN VOJSKA SEVERNE VIRGINIJE
Janko Jančič, 2009, diplomsko delo

Opis: Virginija je leta 1861 razglasila neodvisnost in se odcepila od ZDA. Lee je prevzel virginijsko milico, ki jo je spremenil v vojsko. S pomočjo Konfederacije držav Amerike, kateri se je pridružila Virginija, so premagali vojsko ZDA pri Manassasu. Leta 1862 je Lee prevzel vojsko severne Virginije in jo popeljal na zmagovalno pot po polotoku Peninsula, kjer je premagal superiorne sile generala Georgea McClellana v sedmih dneh bitk. Zvezno poveljstvo je sprožilo napad na severu, kjer je prišlo do druge bitke pri Manassasu, kjer so zvezne sile izgubile. Lee je sprožil prvo invazijo na sever še istega leta. Napotil se je v Maryland, kjer je skušal prenesti vojno na sovražno ozemlje – ni mu uspelo. V bitki pri Sharpsburgu se je obranil, ampak moral se je vrniti nazaj v severno Virginijo. Pot ga je spet vodila v severno Virginijo, kjer se je spopadel z zveznimi silami pri Fredericksburgu in Chancellorsvilleu – tokrat v duhu zmage. Potem je sprožil drugo ofenzivo na sever, ki je povzročila bitko pri Gettysburgu. To je bila odločilna bitka, katero je Lee izgubil. Po tej bitki se vojska severne Virginije ni več opomogla. Zvezna vlada je leta 1864 imenovala generala Granta za vrhovnega poveljnika vseh vojsk ZDA. Ta je sprožil operacijo »Overland«, ki ga je popeljala skozi divjino Wilderness do reke James. Lee mu je sledil in se mu upiral, kolikor so mu sredstva dopuščala. Ampak ni bil kos superiornosti vojske Potomaca. Lee se je nazadnje znašel pred mestom Petersburg. To mesto je skušal obdržati, zaradi oskrbovalnih poti. Po padcu Petersburga se je umaknil in predal 9. aprila 1865 pri Appomattox Courthouseu. Tako se je Lee nahajal v središču dogajanja; od začetka vojne kot poveljnik Virginijske milice in vzpostavitev vojaškega aparata, pa vse do krvavega konca kot poveljnik vojske severne Virginije. Vlogo je opravil vestno in po svojih najboljših sposobnostih.
Ključne besede: Ameriška državljanska vojna, vojska severne Virginije, general Robert E. Lee, general J. E. B. Stuart, general "Stonewall" Thomas J. Jackson, general Ulysses S. Grant, vojska Potomaca, bitka pri Manassasu, bitka pred Fredericksburgom, bitka za Chancellorsville, bitka pri Gettysburgu.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2639; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (5,91 MB)

4.
VLOGA VITEŠKIH REDOV V SLOVENSKEM PROSTORU
Karla Kramberger, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je avtorica predstavila zgodovinski pojav redovnega viteštva. V prvem delu spremlja nastanek in zgodbo treh ključnih viteških redov: templjarjev, malteškega viteškega reda in nemškega viteškega reda. Že v prvih poglavjih s prikazom delovanja viteških redov pokaže, da so Kristusovi vitezi predstavljali nov družbeni fenomen; prvič v zgodovini krščanstva so namreč vojaki živeli kot menihi. Njihov nastanek avtorica uvršča v obdobje od 11. do 12. stoletja. Osvetli razmere tedanjega časa, ko so redovi imeli močno podporo Cerkve, posvetnih vladarjev, pa tudi preprostega ljudstva. Prav v tej podpori avtorica išče vzroke za neizmeren razmah viteških redov v evropskem prostoru in nakaže na njihov avtonomen ter privilegiran položaj, ki jim je omogočil izjemno finančno moč. Avtorica navede veliko zgodovinskih dejstev, ki pričajo o delovanju in pomenu viteških redov, vendar pa poudarja, da je njihova zgodovina še precej nerazjasnjena. Prav posebno mesto nameni dvomom in legendam, ki skozi zgodovino pa tudi še danes, obkrožajo nekatere izmed viteških redov. Avtorica tako odpre veliko vprašanj predvsem v zvezi s templjarskim viteškim redom. V 13. in 14. stoletju so se viteški redovi naselili tudi na slovenskih tleh. Vprašanje le teh znotraj naših meja predstavlja zaradi pomanjkanja originalnih virov velik problem. Neznane in nedorečene ostajajo mnoge lokacije, kjer naj bi dejansko svoje postojanke ustanovili viteški redovi. Nekoliko drugačno vlogo kot so jo imeli v preteklosti, imajo viteški redovi v današnjem slovenskem prostoru. V drugem delu naloge se je avtorica lotila raziskave pomena in organizacije današnjih viteških redov, tako izven kot tudi znotraj naše države. Osredotočila se je na njihovo vlogo, ki je predvsem duhovnega, socialnega in karitativnega značaja. Avtorica je navezala stike z nekaterimi člani viteških redov in tako pridobila informacije, ki jih v drugih virih ni bilo moč zaslediti. V zadnjem delu diplomskega dela se avtorica loteva problematike religijskega upravičevanja nasilja, izpostavi odnos med religijo in vojno ter pojem pravične vojne.
Ključne besede:  viteštvo,  križarske vojne,  nemški viteški red,  malteški viteški red,  templjarji,  religija in vojna.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3576; Prenosov: 541
.pdf Celotno besedilo (82,69 MB)

5.
OKUPACIJSKA POLITIKA TRETJEGA RAJHA – MOBILIZACIJA V NEMŠKO VOJSKO V OBSOTELJU 1941–1945
Mojca Valenčak, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje življenje mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno, ki so prihajali iz območja Obsotelja. Namen naloge je predstaviti problem okupacijske politike ter opredelitev problema mobilizacije v nemško vojsko na primeru Obsotelja. Kljub temu da je Obsotelje poznano po tem, da je bil tukaj med II. svetovno vojno t.i. izselitveni pas, se je tudi na tem območju vršila prisilna mobilizacija v nemško vojsko. Z območja občin Kozje in Podčetrtek so nacisti prebivalstvo leta 1941 rasno ocenili in jim na podlagi rasnih razredov podelili državljanstvo. Podelitev državljanstva in članstvo v Štajerski domovinski zvezi pa je imelo posledice predvsem za moške, ki so morali prisilno v nemško vojsko. Najbolj je uspešno potekala nemška mobilizacija leta 1942 zaradi tega, ker je bil vsak vojni obveznik obveščen, da bo, če se ne bo odzval pozivu, žrtvoval svojo družino. Mobilizacijo je spremljalo nasilje, izrazita močna nemška nacionalna in socialna propaganda ter antikomunizem. Naloga se nato osredotoči na potek mobilizacije (vpoklice v vojsko, odpor proti mobilizaciji, druge vojaške formacije, v katere so Nemci izvajali mobilizacijo. Naloga se zaključi z analizo števila žrtev iz Obsotelja v II. svetovni vojni.
Ključne besede: zgodovina, druga svetovna vojna, Obsotelje, raznarodovalni ukrepi, mobilizacija, Podčetrtek, Kozje, Bistrica ob Sotli
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 4030; Prenosov: 443
.pdf Celotno besedilo (17,52 MB)

6.
POSLOVNE PRILOŽNOSTI OB POVOJNI OBNOVI IRAKA
Mitja Rošer, 2009, diplomsko delo

Opis: Ime Mezopotamija nam razkriva ogromno zgodovinskih dejstev. Med njimi je tudi Irak, država v jugozahodni Aziji, ki se lahko pohvali z dobro strateško lego in z obilo pomembnih virov preživetja. V prvi vrsti sta reki Evfrat in Tigris, ki Iraku omogočata oskrbovanje poljedelskih polj z dragoceno vodo — s pomočjo namakalnih sistemov. V drugi vrsti nafta in zemeljski plin, ki predstavljata največji potencialni prihodek države. Ameriške sile so Irak v času invazije razdejale, sedaj pa ga s pomočjo drugih držav, institucij rekonstruirajo. Rekonstrukcija oz. obnova Iraka pušča odprta vrata poslovnim priložnostim in investitorjem. Denarna sredstva, ki so bila zbrana oz. se zbirajo, so skrbno dodeljena investitorjem. Na razpise se lahko prijavijo vsa podjetja, ki so kos takšnemu trgu. Tukaj je potrebno poudariti, da je Irak kljub temu, da se situacija umirja, nepredvidljiv, nevaren, koruptiven trg in tega se morajo podjetja zavedati že predhodno, poleg upoštevanja njihovega načela poslovanja.
Ključne besede: Vojna v Iraku, poslovne piložnosti za tuja gospodarstva, načela poslovanja, poslovna tveganja, nafta, plin, rekonstrukcija.
Objavljeno: 28.06.2010; Ogledov: 1244; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (323,85 KB)

7.
PRIMERJAVA KNJIGE IN FILMA: THE PRIVATE HISTORY OF A CAMPAIGN THAT FAILED
Polonca Kolbl, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK KOLBL, P.: Primerjava knjige in filma: The Private History of a Campaign that Failed. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, 2009. V diplomski nalogi z naslovom Primerjava knjige in filma: The Private History of a Campaign that Failed, je govora o realizmu, ameriškem realizmu, vsebini in karakterjih v ameriškem realizmu in o avtorjih, ki so bili aktivni v tem obdobju. Obravnavan je tudi stil pisanja, ki ga v delu uporablja Mark Twain in kako je le ta integriran v zgodbo. Beseda teče tudi o suženjstvu, ki je eden izmed glavnih vzrokov ameriške državljanske vojne. Osrednja tema diplomskega dela je primerjava knjige in filma z že omenjenim naslovom. Predstavljene so vse podobnosti in razlike obeh del.
Ključne besede: Ključne besede: realizem, ameriški realizem, Twainov stil pisanja, državljanska vojna, suženjstvo.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 4446; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (275,10 KB)

8.
IZGUBLJENA GENERACIJA: PRIKAZANA NA PRIMERIH WOLFGANG BORCHERT IN ERICH MARIA REMARQUE
Jasmina Tomc, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z literarno ubeseditvijo generacije mladih vojakov, ki jih je vpoklic na fronto iztrgal iz zakoreninjenosti v družini in domovini. Vojna je pretrgala njihov osebni razvoj in številni so se iz vojne ali vojnega ujetništva vrnili ranjeni. Za to generacijo se je v literaturi uveljavil izraz »izgubljena generacija«. Erich Maria Remarque in Wolfgang Borchert sta bila med predstavniki te mlade generacije, ki je morala sodelovati v vojni in je po koncu vojne poskušala začeti znova. Z analizo del obeh avtorjev smo primerjali značilnosti »izgubljene generacije« po I. in po II. svetovni vojni, kakor je ubesedena v literarnih delih.
Ključne besede: Izgubljena generacija, Erich Maria Remarque, Wolfgang Borchert, protivojni roman, svetovna vojna.
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2129; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (406,05 KB)

9.
BARVA NEBA BREZ OBLAKOV V DELU URSA WIDMERJA MODRI SIFON
Janja Foršek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sem zasnovala kot predstavitev na prvi pogled nenavadne, od švicarskega avtorja Ursa Widmerja, Modri sifon poimenovane pripovedi, v kateri ne prevladuje niti rdeča, niti rumena in niti zelena barva, temveč se vse vrti okrog barve neba brez oblakov — modre. Pripoved, obarvana v modro, je eno izmed njegovih najboljših del, v katerem so zgradba, struktura stravkov in jezik tako preprosti, da bi lahko vsak razumel bistvo pripovedi, če se ne bi Urs Widmer poigral s pojavoma časa in prostora. K otežitvi razumevanja dela pripomore še glavna figura — protagonist pripovedi, ki je v prvem izmed dveh delov pripovedi star 53 let, v drugem delu pa 3 leta. A sta v bistvu oba pripovedovalca ena oseba, ki preko časovnega potovanja iz sedanjosti odpotuje v preteklost oziroma se iz sedanjosti preseli v prihodnost. Pripoved opisuje, kot to že napoveduje sam naslov dela, nasprotja, ki v življenju vseh ljudi eksistirajo tesno drug ob drugem. Čeprav je življenje ljudi v glavnem brezskrbno, lahko v eni sami sekundi modro nebo brez oblakov prekrije črna senca in pusti izginiti človeštvo. Ker je torej za protagonista Widmerjeve pripovedi ves svet ena velika prevara tega neskončnega neba brez oblakov, se posluži pobega iz svojega v drug čas. Pripovedovalec pobegne v čas in svet svojega otroštva, ki je bil v njegovem spominu zapisan kot čas brezskrbnosti, poln lepih vtisov. A tam spozna in začne doumevati, da sam v letu 1941, prav tako kot njegov 3-letni jaz v prihodnosti v času svoje odraslosti leta 1991, ni izgubil nič. Še več: spozna, da niti svoje preteklosti niti svoje prihodnosti ne more spremeniti in se zato odloči vrniti se v svojo sedanjost. Čeprav pripoved pokaže na številna ujemanja z življenjem avtorja Widmerja, se zdi, da je želel le-ta z delom opozoriti na to, kar ga je kot otroka težilo in navduševalo in kar ga danes kot odraslega v življenju zaposluje, saj, kot pravi sam, ga zaposluje: »… si predstavljati v glavi kaj lepega, ker tu, kjer živim, nekako ni vedno dovolj lepo …« .
Ključne besede: Ključne besede: Modri sifon; sifon; modra barva; izginotje; goljufija; sporočilo; svarilo; nebo brez oblakov; modra roža; zanka; časovno potovanje; kino; film; vojna; oče – sin tematika; miti; fikcija in realnost; beg pred realnostjo, resničnostjo; Švica.
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2655; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici