| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA VITEŠKIH REDOV V SLOVENSKEM PROSTORU
Karla Kramberger, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je avtorica predstavila zgodovinski pojav redovnega viteštva. V prvem delu spremlja nastanek in zgodbo treh ključnih viteških redov: templjarjev, malteškega viteškega reda in nemškega viteškega reda. Že v prvih poglavjih s prikazom delovanja viteških redov pokaže, da so Kristusovi vitezi predstavljali nov družbeni fenomen; prvič v zgodovini krščanstva so namreč vojaki živeli kot menihi. Njihov nastanek avtorica uvršča v obdobje od 11. do 12. stoletja. Osvetli razmere tedanjega časa, ko so redovi imeli močno podporo Cerkve, posvetnih vladarjev, pa tudi preprostega ljudstva. Prav v tej podpori avtorica išče vzroke za neizmeren razmah viteških redov v evropskem prostoru in nakaže na njihov avtonomen ter privilegiran položaj, ki jim je omogočil izjemno finančno moč. Avtorica navede veliko zgodovinskih dejstev, ki pričajo o delovanju in pomenu viteških redov, vendar pa poudarja, da je njihova zgodovina še precej nerazjasnjena. Prav posebno mesto nameni dvomom in legendam, ki skozi zgodovino pa tudi še danes, obkrožajo nekatere izmed viteških redov. Avtorica tako odpre veliko vprašanj predvsem v zvezi s templjarskim viteškim redom. V 13. in 14. stoletju so se viteški redovi naselili tudi na slovenskih tleh. Vprašanje le teh znotraj naših meja predstavlja zaradi pomanjkanja originalnih virov velik problem. Neznane in nedorečene ostajajo mnoge lokacije, kjer naj bi dejansko svoje postojanke ustanovili viteški redovi. Nekoliko drugačno vlogo kot so jo imeli v preteklosti, imajo viteški redovi v današnjem slovenskem prostoru. V drugem delu naloge se je avtorica lotila raziskave pomena in organizacije današnjih viteških redov, tako izven kot tudi znotraj naše države. Osredotočila se je na njihovo vlogo, ki je predvsem duhovnega, socialnega in karitativnega značaja. Avtorica je navezala stike z nekaterimi člani viteških redov in tako pridobila informacije, ki jih v drugih virih ni bilo moč zaslediti. V zadnjem delu diplomskega dela se avtorica loteva problematike religijskega upravičevanja nasilja, izpostavi odnos med religijo in vojno ter pojem pravične vojne.
Ključne besede:  viteštvo,  križarske vojne,  nemški viteški red,  malteški viteški red,  templjarji,  religija in vojna.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3476; Prenosov: 531
.pdf Celotno besedilo (82,69 MB)

2.
PLEMIČI NA SLOVENSKIH TLEH KOT KRIŽARSKI VOJŠČAKI
Anja Smogavc, 2011, diplomsko delo

Opis: V drugi polovici 10. stoletja so začele nastajati slovenske dežele, zaradi česar pride na naših tleh tudi do razvoja slovenskega plemstva, ki je samo določalo, kam spada. Ne glede na to h kateri deželi so se prištevali, so plemstvo povezovali skupni politični in vojaški interesi ter družinske vezi in pogodbe. Evropa pa se je v tem času znašla v vojni, katere ideal je bil širjenje krščanstva ter boj proti islamu. Plemiči s področja današnjega slovenskega ozemlja so bili izredno aktivni kot spremljevalci takratnih evropskih kraljev na njihovih križarskih pohodih v Palestino. Prva križarska vojna je trajala od leta 1095 do 1099 in ni vključevala vidnejših predstavnikov slovenskega plemstva. Je pa slednje predvsem sodelovalo v drugi križarski vojni, ki je trajala od leta 1145 do 1149, ter v tretji križarski vojni med 1189 in 1192. Teh dveh pohodov so se udeležili: Bernhard Spanheimski, mejni grof Štajerske, Otokar III., andeška grofa Popon in Bertold IV. ter Leopold V., štajerski vojvoda. Bertold IV. je nekaj let kasneje skupaj z nemškim kraljem Henrikom VI. ponovil potovanje v Palestino, skupaj z njim pa so v tem času na vzhod potovali še koroški vojvoda Ulrik II., ortenburški grof Oton II. in goriški grof Majnhard II. V virih ni moč zaslediti slovenskega plemiča, ki bi se udeležil četrtega pohoda v Jeruzalem, sta se pa pete križarske vojne, ki je trajala od leta 1217 do 1221, udeležila štajerski vojvoda Leopold VI. in Friderik III. Ptujski. Po peti križarski vojni so plemiči namreč raje sodelovali s križarskimi redovi, kot pa se udeleževali pohodov v Jeruzalem. Eden takšnih je bil tudi avstrijski in štajerski vojvoda, Friderik II. Prepirljivec, njegovemu vzoru pa je sledil tudi goriški grof Majnhard III.
Ključne besede: plemstvo, dežela, križarske vojne, viteški redovi, Bernhard Spanheimski.
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 3478; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

3.
VITEŠKO PESNIŠTVO IN KULTURA V EVROPI IN NA SLOVENSKEM
Janja Uršič, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Viteško pesništvo zagotovo sodi med največje umetniške dosežke fevdalne družbe. Ob do tedaj izključno cerkveni umetnosti se z viteškim pesništvom pojavi tudi pomembna posvetna umetnost. Viteška kultura je prva moderna oblika organizirane dvorske kulture. S stanovsko zavestjo viteštva se je prebudila tudi njegova zgodovinska zavest, da lahko njegovo umetniško delovanje obstaja neodvisno od cerkvenega. Viteško pesništvo in kultura sta presegla občutek narodnostne pripadnosti, zato lahko najdemo dela teh »potujočih srednjeveških pevcev« povsod po srednji Evropi, tudi na Slovenskem. Z viteškim pesništvom, ki se loteva predvsem ljubezenskih pesmi, narašča v srednjeveški umetnosti, kulturi in družbi tudi pomen ženske. Ženska ni več predstavljena zgolj kot skrbnica za potomstvo in domača opravila, ampak dobi tudi duhovno razsežnost. Viteško pesništvo in kultura sta se iz Francije prenesla tudi na Slovensko. Slovenski viteški liriki – Žovneški, Svibenski in Gornjegrajski – so se zgledovali po minezengerjih – neke vrste srednjeevropskih trubadurjih. V razvoju viteške lirike so časovno zaostajali za evropskimi modeli, zato jim v ohranjenih 12 pesmih ni več uspelo vnesti posebne izvirnosti. V svojih stvaritvah so se ukvarjali predvsem s slavljenjem izvoljenke, z zahtevo po plačilu, s tožbo nad tem, da jih Gospa ne ljubi, z oznanjanjem žalosti in z razmislekom o vzrokih za neodzivnost Gospe.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: viteško pesništvo, trubadurji, trubadurska lirika, trubadurska ljubezen, minezengerji, minezang, minne, viteški liriki na Slovenskem, Svibenski, Žovneški, Gornjegrajski, Kodeks Manesse
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2085; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
OPREMA GRADU MURETINCI
Karmen Muhič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Oprema gradu Muretinci je bilo napisano kot sistematičen pregled opreme grajske kapele svete Ane v križniškem gradu v Muretincih. Predstavljena je kratka zgodovina gradu v Muretincih, njegova arhitektura in oprema, ki spada v kapelo. Želeli smo ugotoviti, v kakšnem stanju je kapela danes, kako je bila opremljena ob izgraditvi, kako se je skozi stoletja spreminjala, koliko inventarja je ohranjenega iz baročnega obdobja, v katerem je bila kapela zgrajena in v kakšnem stanju je njena oprema sedaj. Pregledali smo stare fotografije in druge vire, s pomočjo katerih smo ugotovili, katera umetniška dela so del inventarja kapele. Kapelo in inventar smo fotografirali, opisali in opredelili sedanje stanje kapele in inventarja. Skozi raziskovanje smo prišli do zaključkov da so se ohranila vsa pomembna umetniška dela, med katera spadajo oltar, pripadajoča kiparska in slikarska dela ter dve sliki. Ugotovili smo, da je kapela z opremo v postopku restavriranja, in je skupaj z inventarjem, ki se je ohranil, v zelo dobrem stanju. Žal pa smo ugotovili, da je nekaj inventarja izgubljenega, posebej velja omeniti kiparska dela z oltarja.
Ključne besede: Grad Muretinci, nemški viteški red, baročna oprema kapele, baročno kiparstvo, baročno slikarstvo
Objavljeno: 20.09.2013; Ogledov: 1264; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

5.
SREDNJEVEŠKI VITEŠKI TURNIRJI V EVROPI IN PRI NAS
Natalija Zamernik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga z naslovom Srednjeveški viteški turnirji v Evropi in pri nas, na podlagi Turnirske knjige Gašperja Lambergerja in Turnirske knjige kralja Renéja Anžujskega ter zgodovinske literature, predstavlja podroben vpogled v svet evropskega in slovenskega viteštva ter njegovega turnirskega udejstvovanja. Vitez je pripadal vojaški eliti, ki se je v 11. stoletju oblikovala ob višjem plemstvu, in je predstavljal težko oboroženega konjenika. Poleg vojaške vloge je s svojo ideologijo, kulturo in idealom močno zaznamoval družbeno in kulturno področje srednjeveškega sveta. Profesionalizacija vojske in vse večja moč meščanstva sta ob koncu srednjega veka zmanjšali vitezovo vojaško moč, zato je začel iskati nove izzive na področju politike, gospodarstva in denarnega poslovanja. Predvsem pa se je posvečal obnavljanju viteške kulture. Posebno mesto je v vitezovem življenju imel viteški turnir. Slednji je od 12. stoletja dalje združeval vse elemente zahodnega viteštva: bojevanje, idealne nazore žrtvovanja, služenje, ljubezen, vero in upanje. Njegova prvotna oblika skupinske vojaške vaje je tekom srednjega veka dobila podobo skrbno zrežiranega dvornega ceremoniala posamičnih dvobojev. Skupaj z obliko se je spreminjal tudi njegov pomen, saj je igral pomembno vlogo v vitezovem življenju. To potrjujeta tudi turnirski knjigi, ki omogočata neposreden vpogled v svet viteškega turnirja in raziskovanje viteškega sveta.
Ključne besede: srednji vek, viteštvo, vitez, srednjeveški viteški turnir, Turnirska knjiga Gašperja Lambergerja, Turnirska knjiga kralja Renéja Anžujskega
Objavljeno: 16.03.2016; Ogledov: 1209; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici