| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
KREUZZÜGE UND INTERKULTURELLE ASPEKTE IM
Andreja Vintar, 2009, diplomsko delo

Opis: Križarske vojne so bile vojaška operacija zahodnoevropskega krščanstva, usmerjena proti islamski kulturi bližnjega vzhoda. Trajale so od 11. do 13. stoletja. Takrat je bila v krščanskem svetu ustvarjena podlaga za križarko gibanje; sprva z notranjo prenovo, nato pa še s cerkveno-političnim reformnim gibanjem. Cerkev je dosegla višek svoje moči. Krščanstvo se je polariziralo v razmerju do zunanjega sveta, kar je privedlo do sovražnega razmerja med krščanstvom in islamom, najvplivnejšima religijama v evro-azijskem prostoru. Do spopada v obliki križarskih vojn je prišlo zaradi dejstva, da sta obe religiji dovoljevali uporabo nasilja. Zgodovina religij ni zgodovina pacifizma. Obojestranska filozofija je legitimirala vojno v imenu in v službi boga. Križarska ideja je močno vplivala na srednjeveški svet. Privedla je do združitve krščanske in viteške etike; tostranstvo in onostranstvo sta postala povezana. Križarska vojna je za srednjeveškega človeka pomenila uresničitev božje dolžnosti. Sčasoma je križarsko navdušenje splahnelo; prišlo je do soočenja z resničnostjo, ki je razkrinkala prejšnji idealizem. V delu »Willehalm« Wolframa von Eschenbacha je obravnavan človeški vidik svete vojne. Vojna med kristjani in muslimani je opisana kot obžalovanja vreden spopad. Prihaja do dvoma o smislu vojne med različno verujočimi. Gre za poskus premostitve kulturnih nasprotij, vendar pa zaključek dela daje le malo upanja na miroljubno sobivanje krščanskega zahoda in muslimanskega vzhoda. Danes, okoli 800 let kasneje, konflikt še vedno ni razrešen.
Ključne besede: srednji vek; križarske vojne; viteška etika; Wolfram von Eschenbach; Willehalm; kulturni spopad.
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 2219; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

2.
VLOGA VITEŠKIH REDOV V SLOVENSKEM PROSTORU
Karla Kramberger, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je avtorica predstavila zgodovinski pojav redovnega viteštva. V prvem delu spremlja nastanek in zgodbo treh ključnih viteških redov: templjarjev, malteškega viteškega reda in nemškega viteškega reda. Že v prvih poglavjih s prikazom delovanja viteških redov pokaže, da so Kristusovi vitezi predstavljali nov družbeni fenomen; prvič v zgodovini krščanstva so namreč vojaki živeli kot menihi. Njihov nastanek avtorica uvršča v obdobje od 11. do 12. stoletja. Osvetli razmere tedanjega časa, ko so redovi imeli močno podporo Cerkve, posvetnih vladarjev, pa tudi preprostega ljudstva. Prav v tej podpori avtorica išče vzroke za neizmeren razmah viteških redov v evropskem prostoru in nakaže na njihov avtonomen ter privilegiran položaj, ki jim je omogočil izjemno finančno moč. Avtorica navede veliko zgodovinskih dejstev, ki pričajo o delovanju in pomenu viteških redov, vendar pa poudarja, da je njihova zgodovina še precej nerazjasnjena. Prav posebno mesto nameni dvomom in legendam, ki skozi zgodovino pa tudi še danes, obkrožajo nekatere izmed viteških redov. Avtorica tako odpre veliko vprašanj predvsem v zvezi s templjarskim viteškim redom. V 13. in 14. stoletju so se viteški redovi naselili tudi na slovenskih tleh. Vprašanje le teh znotraj naših meja predstavlja zaradi pomanjkanja originalnih virov velik problem. Neznane in nedorečene ostajajo mnoge lokacije, kjer naj bi dejansko svoje postojanke ustanovili viteški redovi. Nekoliko drugačno vlogo kot so jo imeli v preteklosti, imajo viteški redovi v današnjem slovenskem prostoru. V drugem delu naloge se je avtorica lotila raziskave pomena in organizacije današnjih viteških redov, tako izven kot tudi znotraj naše države. Osredotočila se je na njihovo vlogo, ki je predvsem duhovnega, socialnega in karitativnega značaja. Avtorica je navezala stike z nekaterimi člani viteških redov in tako pridobila informacije, ki jih v drugih virih ni bilo moč zaslediti. V zadnjem delu diplomskega dela se avtorica loteva problematike religijskega upravičevanja nasilja, izpostavi odnos med religijo in vojno ter pojem pravične vojne.
Ključne besede:  viteštvo,  križarske vojne,  nemški viteški red,  malteški viteški red,  templjarji,  religija in vojna.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3475; Prenosov: 531
.pdf Celotno besedilo (82,69 MB)

3.
OBMOČNO BOMBARDIRANJE, ARGUMENT SKRAJNE SILE IN NAČELO IMUNITETE CIVILISTOV
Vesna Zagoršćak, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Območno bombardiranje, argument skrajne sile in načelo imunitete civilistov je bilo govora o vojaški taktiki območnega bombardiranja, o poskusu zagovora le-tega z Walzerjevim argumentom skrajne sile ter o načelu razlikovanja oz. imunitete civilistov, ki ga je območno bombardiranje vztrajno kršilo. Glavni namen je bil ugotoviti, ali je lahko območno bombardiranje in s tem kršenje načela razlikovanja v kakšnem primeru moralno upravičeno. Celotna tematika etike vojne je postavljena v okvir teorije pravične vojne, znotraj katere pa je za problem moralnega vrednotenja vojaške taktike zaveznikov še najbolj zanimiv sklop pravil jus in bello. Naloga se je osredotočila na primer ustrahovalnega bombardiranja nemških mest v drugi svetovni vojni s strani zaveznic, sploh Velike Britanije. Območno bombardiranje, kršenje načela razlikovanja in načela imunitete civilistov se je poskusilo upravičiti z Walzerjevim argumentom skrajne sile, ki pa ni dal želenega. Velika Britanija se je v prvih letih druge svetovne vojne sicer nahajala v situaciji skrajne sile, ni pa temu več bilo tako po Direktivi. Št. 22. V nadaljevanju so prikazane nejasnosti kategorije skrajne sile, tako glede različnih pristojnosti posameznika in skupnosti do uporabe tega tipa zagovora, kot problem prodržavne pristranskosti in podlage, znotraj katere naj se razumeva skrajno silo. Podrobneje je bilo prikazano načelo razlikovanja in možni načini izjeme od načela (izjeme protizatiranja, ''pretehtanega izjemarstva'' in umazanih rok ter argumenti minimalne odgovornosti, prestavljene odgovornosti in ''argument skupnosti''), ki v večini ne vzdržijo kritike. Diplomska naloga je temeljila na deskriptivni in analitični metodi ter na analizi ključnih pojmov.
Ključne besede: območno bombardiranje, teorija pravične vojne, argument skrajne sile, načelo razlikovanja, izjeme od načela razlikovanja
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 1942; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (567,39 KB)

4.
ZGODOVINA RUSIJE V PRVI POLOVICI 17. STOLETJA
Jernej Hozjan, 2011, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi je predstavljena zgodovina Rusije od smrti carja Ivana IV. Groznega leta 1584 do prvih nekaj desetletij sedemnajstega stoletja. Največji poudarek je na zamenjavi vladarske dinastije Rjurikovičev z dinastijo Romanov, ki je vladala vse do nastanka Sovjetske zveze 1917. V tej diplomski nalogi so predstavljeni različni segmenti življenja v takratnem času od religije, gospodarstva, vsakdanjega življenja, družbenih slojev, bivalnih razmer, vojn do bojev za oblast med različnimi interesnimi skupinami znotraj in zunaj meja Rusije. Velika pozornost je namenjena tudi obdobju nastopa prvih dveh carjev iz dinastije Romanov in njunim prizadevanjem po stabilizaciji in utrditvi meja ruskega carstva.
Ključne besede: Rusija, zgodovina, sedemnajsto stoletje, dinastija Romanov, vojne.
Objavljeno: 19.07.2011; Ogledov: 2488; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

5.
PLEMIČI NA SLOVENSKIH TLEH KOT KRIŽARSKI VOJŠČAKI
Anja Smogavc, 2011, diplomsko delo

Opis: V drugi polovici 10. stoletja so začele nastajati slovenske dežele, zaradi česar pride na naših tleh tudi do razvoja slovenskega plemstva, ki je samo določalo, kam spada. Ne glede na to h kateri deželi so se prištevali, so plemstvo povezovali skupni politični in vojaški interesi ter družinske vezi in pogodbe. Evropa pa se je v tem času znašla v vojni, katere ideal je bil širjenje krščanstva ter boj proti islamu. Plemiči s področja današnjega slovenskega ozemlja so bili izredno aktivni kot spremljevalci takratnih evropskih kraljev na njihovih križarskih pohodih v Palestino. Prva križarska vojna je trajala od leta 1095 do 1099 in ni vključevala vidnejših predstavnikov slovenskega plemstva. Je pa slednje predvsem sodelovalo v drugi križarski vojni, ki je trajala od leta 1145 do 1149, ter v tretji križarski vojni med 1189 in 1192. Teh dveh pohodov so se udeležili: Bernhard Spanheimski, mejni grof Štajerske, Otokar III., andeška grofa Popon in Bertold IV. ter Leopold V., štajerski vojvoda. Bertold IV. je nekaj let kasneje skupaj z nemškim kraljem Henrikom VI. ponovil potovanje v Palestino, skupaj z njim pa so v tem času na vzhod potovali še koroški vojvoda Ulrik II., ortenburški grof Oton II. in goriški grof Majnhard II. V virih ni moč zaslediti slovenskega plemiča, ki bi se udeležil četrtega pohoda v Jeruzalem, sta se pa pete križarske vojne, ki je trajala od leta 1217 do 1221, udeležila štajerski vojvoda Leopold VI. in Friderik III. Ptujski. Po peti križarski vojni so plemiči namreč raje sodelovali s križarskimi redovi, kot pa se udeleževali pohodov v Jeruzalem. Eden takšnih je bil tudi avstrijski in štajerski vojvoda, Friderik II. Prepirljivec, njegovemu vzoru pa je sledil tudi goriški grof Majnhard III.
Ključne besede: plemstvo, dežela, križarske vojne, viteški redovi, Bernhard Spanheimski.
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 3478; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

6.
Iransko-iraška vojna : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Martin Čufer Mujakič, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je prikazan potek iransko-iraške vojne, zakaj je do konflikta sploh prišlo in kako se je le ta končal. Iransko-iraška vojna je najbolj krvav spopad po drugi svetovni vojni, saj je terjala več kot milijon življenj, po nekaterih ocenah celo dva milijona. Splošno znano dejstvo je, da ima vsaka vojna oz. konflikt med državami predvsem negativne posledice, kot so veliko število mrtvih, finančna izguba, uničenje itd. in kot smo ugotovili ni ta primer nobena izjema, saj nobena od sprtih strani ni pridobila popolnoma nič. Tako meja med državama, kot tudi politični odnosi med njima so ostali enaki tudi po koncu vojne. Povoda za iransko-iraško vojno sta bila spor zaradi z nafto bogate province Kuzestan in želja Iraka po oblasti nad mejno reko Shatt Al-Arab. Kot smo pozneje ugotovili sta oba vzroka, zaradi katerih je Irak napadel Iran ostala na isti točki, kot pred vojno, saj je Kuzestan ostal pod suverenostjo Irana, meja med državama pa še zmeraj poteka po sredini reke Shatt Al-Arab. Spoznali smo, da enako, kot v drugih spopadih modernega časa, je imela pomembno vlogo obveščevalna dejavnost. Obveščevalne službe kot so SAVAK, VEVAK in Mukhabarat, ki so delovale v korist Irana oz. Iraka v času vojne in pred njo, pa vendarle niso delovale na enak način, kot večina drugih obveščevalnih služb po svetu. Značilnost teh služb je bila, da so poleg običajnih obveščevalnih nalog opravljale tudi nečedne naloge na ukaz svojih vlad, kot so množični umori svojih političnih nasprotnikov, tako doma, kot v tujini. Čeprav se konflikt imenuje iransko-iraška vojna, je v njem poleg glavnih dveh akterk na različne načine sodelovalo tudi mnogo drugih držav. Tretje države so bile vpletene zaradi različnih razlogov. Nekatere so odkrito podpirale eno od sprtih strani, nekatere so poslovale z državama v vojni in jim prodajale orožje oz. kupovale njuno nafto, spet nekatere pa so postale vpletene zgolj zaradi svoje geografske bližine in so pogosto posledično tudi same postale tarča napadov.
Ključne besede: vojne, vojaški konflikti, Iran, Irak, diplomske naloge
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 1783; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (453,28 KB)

7.
MOŽNOSTI ZA MIRNO REŠEVANJE MEDNARODNEGA SPORA MED IZRAELOM IN PALESTINO
Nina Roškar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni in opisani posamezni primeri uporabe mirnih načinov reševanja mednarodnega spora med Palestinci in Izraelci. Mednarodno pravno mogoči načini reševanja spora so pogajanja, anketa, posredovanje, sprava, arbitraža, sodni načini reševanja sporov in reševanje sporov s pomočjo regionalnih organizacij. Po bližje so obdelane glavne točke izraelsko-palestinskega konflikta in tudi vsa dosedanja prizadevanja za rešitev navedenega spora. Današnje območje nekdanje dežele Palestine danes predstavlja država Izrael, za nastanek katere so v veliki meri zasluženi predstavniki političnega sionizma in Palestinsko nacionalno ozemlje. Država Izrael je dežela dveh etničnih skupin. Na eni strani so to Izraelci (Judje), na drugi strani pa Palestinci (Arabci). Predvsem zaradi (vedno) slabšega oziroma zapostavljenega položaja, Palestinci že desetletja zoper Izraelce bijejo bitko za lastno državo Palestino. Pri slednjem pa ima vidno vlogo Palestinska osvobodilna organizacija, ki predstavljajo in zagovarjajo interese palestinskega ljudstva. Leta 1974 je vrh Arabske lige Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) imenoval za edinega legitimnega predstavnika Palestincev in ponovno potrdil pravico Palestincev do ustanovitve neodvisne države. Tako je 15.11.1988, ko je bila sprejeta Deklaracija o neodvisnost, v Alžiru razglašena država Palestina. Že od leta 1974 ima Palestinska osvobodilna organizacija (PLO) v ZN status opazovalke, ki ji daje pravico govora v Generalni skupščini ZN, nima pa pravice do glasovanja. Novembra 2012 pa je 131 od 193 držav članic ZN priznalo državo Palestino. Države članice, ki pa le te niso priznale, pa kljub temu priznavajo PLO kot predstavnika palestinskega ljudstva.
Ključne besede: Mirni načini reševanja sporov, Palestinska osvobodilna organizacija (PLO), sionizem, Oslo sporazum, Jeruzalem, izraelsko-arabske vojne
Objavljeno: 23.01.2013; Ogledov: 1339; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

8.
9.
OCENJEVANJE VREDNOSTI UMETNIŠKIH DEL
Andreja Repnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Ocenjevanje vrednosti umetniških del je specifično področje, znotraj katerega je mnogo nejasnosti, in sicer predvsem z vidika tega, kako široko mora biti znanje posameznika, ki se loti ocenitve vrednosti določenega umetniškega dela. Poznati mora področje ocenjevanja – umetnost (njeno zgodovino, obdobja, umetnike, tehnike in podobno) in razmere na trgu umetniških del (spremljati mora njegov razvoj in smer gibanja). Pomembno je poznati posebnosti umetniških del in njihovih vrednosti. Obstajata dve plati vrednosti umetniških del – umetniška in ekonomska. Ocenjevalec vrednosti umetniških del ne sme zanemariti obstoja nekaterih pomembnih dejavnikov vrednosti in cen umetniških del, od tega, da lahko gre za »mojstrsko delo«, do tega, kako državna ureditev vpliva na ceno umetnine. Prav tako je pomembno poznati postopek ocenjevanja vrednosti umetniških del kot tudi uporabljenih podlag ter načinov in metod; tukaj se navezujemo predvsem na uporabo MSOV. Skozi analizo rezultatov raziskave izvemo, da je v Sloveniji trg umetniških del nerazvit in da se pogledi na ocenjevanje vrednosti umetniških del ne razlikujejo, kadar so v ocenjevanje njihove vrednosti vpeti različni ljudje, ki se poklicno ali kako drugače srečujejo z ocenjevanjem vrednosti umetniških del. S praktično izvedbo primera ocenitve vrednosti umetniškega dela s pomočjo prej opisanih teoretičnih dognanj prikažemo postopek ocenitve konkretnega umetniškega dela Nikoli vojne.
Ključne besede: ocenjevanje vrednosti, trg umetniških del, vlaganje v umetniška dela, umetniška vrednost, ekonomska vrednost, načini ocenjevanja vrednosti, zavarovanje umetniških del, Nikoli vojne
Objavljeno: 11.06.2013; Ogledov: 1393; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

10.
VARNOST BREZŽIČNIH OMREŽIJ PO STANDARDU IEEE 802.11
Matej Štumberger, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na problem varovanja brezžičnih omrežij, zasnovanih po standardu IEEE 802.11. Opisano je združenje IEEE in njihova specifikacija standardov z oznako 802, prav tako pa so opisani tudi standardi, protokoli in tehnike varovanja in zaščite omrežij, ki delujejo po tej specifikaciji. Predstavljeno je tudi trenutno stanje varnosti brezžičnih omrežij na področju mesta Ptuj, opisani in prikazani pa so tudi različni pristopi za zlorabo brezžičnih omrežij, skupaj s programsko in strojno opremo, ki jo napadalec potrebuje za izvedbo napada. Prikazano je tudi, kako ugotavljanje ključa poteka v praksi in na kak način se lahko zavarujemo pred takšnimi napadi.
Ključne besede: Varnost, varovanje, brezžičnih, brezžična, brezžično, brezžičnega, omrežje, omrežij, omrežja, WEP, WPA, WPA2, TKIP, AES, CCMP, IEEE, WLAN, WIFI, 802, 802.11, vojne, vojna, vožnje, vožnja, napad, zlom, geslo, gesla, razbijanje, linux, backtrack, aircrack, kismet, pyrit, protokol, standard, protokoli, standardi, SSID, BSSID, ESSID, MAC, IP, overitev, overjanje, PSK, RADIUS, deljeni, ključ, ključi, ugotavljanje, preizkus, preizkušanje, vmesni, posrednik, vmesnim, posrednikom, IDS, zaznava, zazn
Objavljeno: 26.09.2013; Ogledov: 2648; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (5,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici