| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 193
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
POSTOPEK REŠEVANJA SPOROV S POSEBNIM POUDARKOM NA PRAVNEM UČINKU POROČIL PANELNIH SKUPIN IN PRITOŽBENEGA ORGANA V PRAVU SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE
Katja Ramšak, 2009, diplomsko delo

Opis: Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je največja trgovinska organizacija, ki je bila ustanovljena 1. januarja 1995. Njeni temelji so določeni v Splošnem sporazumu o carinah in trgovini (GATT). WTO in izboljšan ter učinkovitejši postopek za reševanje sporov v primerjavi z prejšnjim GATT postopkom je rezultat Urugvajskega kroga pogajanj. Postopek za reševanje sporov v WTO je nadgradnja postopka za reševanje sporov pod GATT sistemom. Pravila, ki urejajo postopek reševanja sporov so urejena v Dogovoru o pravilih in postopkih za reševanje sporov (DSU). Postopek reševanja sporov v WTO poteka v treh fazah. Najprej se postopek začne s posvetovanjem, sledi postopek pred panelno skupino in Pritožbenim organom ter zaključi s izvajanjem poročil panelne skupine in Pritožbenega organa od države kršiteljice. Ko panelna skupina in Pritožbeni organ izdajo poročila, sprejeta od Organa za reševanje sporov, so pravno zavezujoča za države članice.
Ključne besede: Organ za reševanje sporov, Pritožbeni organ, panelna skupina, Dogovor o pravilih in postopkih za reševanje sporov, Splošni sporazum o carinah in trgovini, Mednarodna trgovinska organizacija, Svetovna trgovinska organizacija
Objavljeno v DKUM: 30.08.2023; Ogledov: 235; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (869,57 KB)

2.
Tak pa prínas gučimo : magistrsko delo
Tjaša Toplak, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se s pomočjo besedil osredotočamo na narečje Jurovskega Dola, ki po slovenski dialektologiji spada v zahodno slovenskogoriško podnarečje. V teoretičnem delu so predstavljeni geografski, zgodovinski in kulturni oris kraja ter omenjeno narečje na glasoslovni in oblikoslovni ravni. V praktičnem delu je analiziranih deset besedil, ki smo jih zbrali iz različnih virov, skupno pa jim je, da opisujejo življenje ljudi v preteklosti in njihove prigode ter to predstavijo na šaljiv način. Besedila so najprej zapisana v prvotni obliki, nato v transkripciji in poknjiženi obliki. S pomočjo analize besedil spoznavamo in razkrivamo značilnosti govora na oblikoslovni in glasoslovni ravni. Ugotovili smo, da je večina prevzetih besed iz nemškega jezika, nekaj iz romanskega in tudi drugih jezikov. Zanimivo je, da je bilo največ besed romanskega izvora v narečje prevzetih preko nemščine. Informatorji še vedno dobro govorijo narečje in tudi večina zapisanih besedil je blizu narečju.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško podnarečje, narečje v zapisani besedi
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 381; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
Jareninski govor : magistrsko delo
Žiga Šauperl, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prinaša rezultate raziskave govora v Jarenini, ki leži v zahodnem delu Slovenskih goric. Temeljni namen je prikazati in analizirati narečne značilnosti govora na vseh jezikovnih ravninah. Gradivo je bilo zbrano s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas. Zbiranje izrazja je potekalo s pomočjo informatorjev. Hkrati je potekalo tudi zapisovanje v fonetični obliki. Jareninski govor je del panonske narečne skupine, po osnovni razvrstitvi ga uvrščamo v slovenskogoriško narečje, natančneje v zahodno slovenskogoriško podnarečje. Značilno zanj je daljšanje kratkih naglašenih samoglasnikov, kar je posledica vpliva sosednjega štajerskega narečja. Razlike v primerjavi z vzhodnim slovenskogoriškim podnarečjem so predvsem na glasoslovni ravni. Govor ne pozna kolikostnega nasprotja, vsi naglašeni samoglasniki so dolgi, nenaglašeni pa kratki. Staro- in novoakutirani samoglasniki v nezadnjih in zadnjih ali edinih so se podaljšali in imajo tako drugačne odraze oz. so se razvijali drugače kot stalno dolgi. Na oblikoslovni ravni so oblikotvorni in oblikospreminjevalni vzorci podobni kot pri ostalih govorih zahodnega slovenskogoriškega podnarečja. Tudi glede na posamezne besedne vrste so razlike minimalne, vendar se pojavljajo nekatera odstopanja. Pojavlja se samo kratek nedoločnik, rabi se samo določna oblika pridevnika. V skladnji ni bistvenih razlik v primerjavi s knjižnim jezikom, mestoma je čutiti vpliv nemščine. Na leksikalni ravni je opazen močan vpliv nemščine, pojavlja se veliko izrazov nemškega izvora.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Jarenina, jareninski govor
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 301; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

4.
Clostridioides difficile in bakterije iz skupine Bacillus cereus v iztrebkih voluharic
Ursulla Krautberger Balažić, 2023, magistrsko delo

Opis: Bacillus cereus je Gram-pozitivna aerobna sporogena bakterija. Različni sevi B. cereus so si tako fenotipsko, kot v sekvencah genomov precej podobni z nekaterimi drugimi vrstami rodu Bacillus, zato jih skupaj uvrščamo v skupino B. cereus. Zaradi širokega temperaturnega optimuma je vsesplošno razširjena v naravnem okolju in naseljuje različne ekološke niše. Primerno okolje za rast in razvoj predstavljajo tudi prebavila žuželk in sesalcev. B. cereus povzroča tudi okužbe pri ljudeh. Pri okužbah so pomembni sevi, ki imajo gene za emetični in/ali diarealni toksin. Bakterija Clostridioides difficile je Gram-pozitivna oportunistična anaerobna bakterija, ki povzroča bolezni tako pri ljudeh, kot živalih. Razširjena je po vsem svetu. Okužba s C. difficile povzroča vnetje debelega črevesa in drisko, vendar samo pri osebah s porušeno črevesno mikrobioto. Razen pri človeku, jo najdemo v prebavilih mnogih živalskih vrst, tudi pri glodavcih. Ker so glodavci in žužkojedi v bližini človeških bivališč precej pogosti, prebavila voluharic pa predstavljajo rezervoar bakterije B. cereus, smo v nalogi ugotavljali ali in v kolikšnem deležu so te bakterije prisotne v prebavilih voluharic, v naši geografski regiji. Ugotovili smo, da je pojavnost bakterije B. cereus visoka. Iz 20 pobranih vzorcev smo izolirali 54 bakterijskih sevov B. cereus. Od tega smo jih 41 identificirali kot B. cereus sensu lato in 13 kot B. cereus sensu stricto. Seve identificirane kot B. cereus in sorodne seve (skupine B. cereus) smo testirali na prisotnost diarealnega ali emetičnega toksina. V večini sevov (39 izmed 45 testiranih) je bil prisoten diarealni toksin, ki se je pojavil pri 38 izoliranih sevih, medtem, ko pri nobenem sevu nismo zaznali emetičnega toksina. Poleg tega smo iskali tudi bakterijo C. difficile, ki je bila v Sloveniji že opisana pri različnih živalih, prsti in v vodi, ne pa še pri glodavcih. Bakterijo C. difficile smo potrdili samo v enem izmed vzorcev fecesa.
Ključne besede: Clostridioides difficile, skupina Bacillus cereus, voluharice, prebavni trakt, spore, toksini
Objavljeno v DKUM: 13.04.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

5.
8. Nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih : Cilji trajnostnega razvoja in varnost v lokalnih skupnostih
2022, zbornik

Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 8. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Celju v decembru 2022. Glavna tema konference ostaja varnost v lokalnih skupnostih, a se tokrat povezuje s predstavitvijo in analizo ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov. Prispevki predstavljajo rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okoljih, ki se izvaja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, in sodelovanja s praktiki na področju varnosti. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih v povezavi s cilji trajnostnega razvoja, povezanosti ciljev programske skupine in ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj ter naslavljajo izzive in predloge za prihodnje delo.
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, cilji trajnostnega razvoja, programska skupina, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 05.12.2022; Ogledov: 582; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (7,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Vpliv pandemije COVID-19 in rusko-ukrajinske vojne na finančno izpostavljenost skupine Krka, d. d.
Lea Kranjc, 2022, diplomsko delo

Opis: Pandemija COVID-19 in rusko-ukrajinska vojna postavljata svetovno prebivalstvo in gospodarstvo pred nepredvidljive in predvsem težavne okoliščine, kar zahteva nenehna prilagajanja in prinaša mnoga tveganja. Zaradi vpliva obeh dogodkov na globalno dogajanje na eni in širokega obsega mednarodnega poslovanja skupine Krka, d. d., na drugi strani, je skupina še posebej izpostavljena aktualnim mednarodnim poslovnim tveganjem. Velikost sredstev in obveznosti skupine Krka d. d., v tujih valutah (predvsem ruskem rublju in ameriškem dolarju) močno vpliva na finančno izpostavljenost skupine, še posebej pri valutnem tveganju, kar je posledica izrazitega nihanja deviznih tečajev, in kreditnem tveganju. Izpostavljenost nihanju deviznega tečaja ruskega rublja v največji meri izhaja iz prodajnih aktivnosti skupine; Rusija namreč predstavlja največji posamični prodajni trg skupine Krka, d. d., kjer je skupina prisotna z dvema podjetjema. Razlog za izpostavljenost nihanju deviznega tečaja ameriškega dolarja je v največji meri nabava izdelkov in proizvodnega materiala na tem trgu. Skupina Krka, d. d., je upravljala izpostavljenost valutnim tveganjem z metodo naravnega ščitenja in s terminskimi pogodbami. Izpostavljenost kreditnemu tveganju je skupina upravljala z razpršitvijo terjatev med veliko število kupcev in prodajnih trgov ter z zavarovanjem terjatev pri kreditni zavarovalnici. Z metodami varovanja izpostavljenih postavk in njihovo pravočasno uveljavitvijo je skupina Krka, d. d., učinkovito obvladovala nastala mednarodna poslovna tveganja in nadzorovala finančno izpostavljenost skupine.
Ključne besede: COVID-19, rusko-ukrajinska vojna, mednarodno poslovanje, tveganja v poslovanju, finančna izpostavljenost, skupina Krka, d. d.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 680; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

7.
Delovanje in funkcija reportažnega vozila v mobilni televizijski produkciji : diplomsko delo
Tim Cof, 2022, diplomsko delo

Opis: Za javne prireditve in dogodke, ki se odvijajo zunaj televizijske hiše, je za izvedbo televizijskih prenosov potrebna mobilna produkcijska skupina (ang. Outside Broadcast Team). Ta uporablja reportažno vozilo (ang. Outside Broadcasting Van), namenjeno mobilni režiji. Nadzor slike (ang. Vision Control), mešanje slike (ang. Vision Mixing) in mešanje zvoka (ang. Sound Mixing) so funkcije, ki se izvajajo v vozilu. Delovni proces je kompleksen in zahteven, vse od priprave vozila do izvedbe samega prenosa. Delo v reportažnem vozilu zahteva specifična znanja iz različnih področij in obvladovanje kompleksnih naprav. V diplomski nalogi smo raziskovali naloge in proces dela mobilne skupine ter podrobneje predstavili tehnične karaktersitike vgrajenih naprav.
Ključne besede: Reportažno vozilo, mobilna televizijska produkcija, produkcijska skupina, mobilna režija.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 458; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

8.
Izplen tofuja različnih sort soje : magistrsko delo
Tina Jakolič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu preučevana soja je bila v letu 2019 pridelana v poskusu, ki ga izvedel Kmetijski inštitut Slovenije. Za namen raziskave smo uporabili 12 sort (Erica, Sculptor, Tiguan, Alexa, Aurelina, RGT Shouna, Abelina, Cordoba, NS Favorit, Boglar, ES Mentor in Lenka) treh različnih zrelostnih skupin (zelo zgodnje – 0000, srednje zgodnje – 000 in zgodnje sorte – 00). Vrednotili smo maso 1000-semen, koeficient vpijanja vode, izplen okare in sojinega »mleka«, volumen sojine »sirotke« ter izplen svilnatega in čvrstega tofuja (1h in 24h obtežitve). Rezultati analize so pokazali, da zrelostna skupina ne vpliva, med tem ko ima sorta značilen vpliv na merjene parametre. Višje izplene imajo sorte z nižjim koeficientom vpijanja vode in z nižjo vsebnostjo surovih beljakovin v semenu. V skupini 000 imata najvišje izplene svilnatega in čvrstega tofuja sorti Cordoba (1,83 kg/kg in 1,38 kg/kg semena) ter NS Favorit (1,59 kg/kg in 1,33 kg/kg semena). V skupini 00 je po izplenu na prvem mestu sorta Boglar (1,79 kg/kg in 1,45 kg/kg semena). Ker je sorta Boglar dosegla tudi visoke pridelke semena v poskusih (4.713 kg/ha), bi po projekciji s to sorto na enoto površine pridelali 8.454,1 kg mehkega in 6.853,4 kg čvrstega tofuja.
Ključne besede: soja, sorta, zrelostna skupina, tofu, izplen tofuja
Objavljeno v DKUM: 06.10.2022; Ogledov: 389; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

9.
Vodenje virtualnih skupin in timov
Karola Kryeziu, 2022, diplomsko delo

Opis: Na splošno vodenje pomeni vplivanje na zaposlene, za opravljanje delovnih nalog in doseganje izidov. Odkar se je po celotnem svetu razširil covid-19, se je tudi v organizacijah spremenil način delovanja iz fizičnega načina v virtualni način. Za vodje in člane skupine oziroma timov je takšen način delovanja velik izziv, saj pri virtualnosti pride do različnih problemov (npr. pomanjkanje socialne prisotnosti). Vodenje virtualnih skupin se iz vodenja tradicionalnih skupin razlikuje v tem, da komunikacijo podpira informacijska in komunikacijska tehnologija. Verbalno komunikacijo v skupini lahko uspešno nadomestimo z različnimi videokonferenčnimi sistemi, ki dobro nadomeščajo tradicionalne sestanke in pogovore. Pomemben vidik vodenja je vzpostavljanje zaupanja v skupini. Vendar v virtualnem okolju je svojstven problem, kjer se morajo vodje še dodatno potruditi za medsebojno zaupanje s člani skupine. Poseben problem je tudi pomanjkanje socialnih odnosov. Vodja ima pri vsem tem najpomembnejšo vlogo. Dober vodja mora znati načrtovati, nadzirati, organizirati, koordinirati, delegirati ter zelo pomembno motivirati. Skupina obsega dva ali več članov, ki se dobijo zaradi pomembnih zadev, oziroma da bi dosegli skupni cilj. Tim pa je posebna skupina ljudi, ki skupaj uspešno rešuje naloge. Člani tima v primerjavi s člani skupine, so v medsebojni odvisnosti in v ozračju zaupanja ter lahko sodelujejo pri odločitvah, ki so pomembne za tim, medtem ko so v skupini člani bolj organizirani v skupine, delajo neodvisno, so nezaupljivi, pri pomembnih odločitvah za skupino pa lahko sodelujejo, ali pa tudi ne.
Ključne besede: Vodenje, tim, skupina, virtualnost, virtualni tim.
Objavljeno v DKUM: 18.08.2022; Ogledov: 514; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (974,58 KB)

10.
Opekarska terminologija v vasi Boreci : magistrsko delo
Aleksandra Žunič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni izsledki raziskave, v kateri smo zbirali narečno terminologijo s področja opekarstva v Borecih. V začetku predstavljamo geografski in zgodovinski oris vasi Boreci ter opekarstvo na tem področju, sledi umestitev boreškega govora v prleško narečje panonske narečne skupine, natančneje v spodnjeprleški govor. V poglavitnem delu naloge je v obliki tematskega slovarja predstavljeno zbrano narečno besedje s področja opekarstva v omenjenem kraju, ki smo ga zbrali s pomočjo dveh informatorjev, pri tem smo se oprli na vprašalnico, ki jo je sestavila Lea Ferfolja za namen raziskave opekarske terminologije v Bilju. Zbrali smo 279 različnih eno- in dvobesednih leksemov, ki smo jih slovarsko uredili, njihov pomen obogatili s ponazarjalnim gradivom, ugotavljali etimologijo in primerjali izpričanost v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ter Pleteršnikovem slovarju. Ugotovili smo, da je večina zbranih leksemov sicer izvorno slovanska, vendar je na obravnavano besedje v precejšnji meri vplival tudi nemški jezik, ki se je nekoč govoril na tem geografskem področju, saj je večina prevzetih besed germanskega izvora. V primerjavi s slovarji pa ugotavljamo, da največ besed beleži Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: Boreci, panonska narečna skupina, prleško narečje, opekarska terminologija
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 475; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (4,01 MB)

Iskanje izvedeno v 1.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici