1. Motivacijski dejavniki v javnem sektorju: analiza plačne skupine G in JMihaela Lovrec, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava motivacijske dejavnike zaposlenih v javnem sektorju, natančneje zaposlenih na področju kulture. Namen raziskave je bil proučiti ključne dejavnike, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih ter ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike med zaposlenimi v obeh plačnih skupinah glede na demografske značilnosti in zaznavanje motivacijskih dejavnikov.
V teoretičnem delu naloge so predstavljeni temeljni koncepti motivacije, motivacijskih dejavnikov ter značilnosti javnega sektorja in plačnega sistema. Podrobneje so analizirani ključni motivacijski dejavniki, kot so višina plače, možnosti napredovanja, delovni pogoji, odnosi med sodelavci in varnost zaposlitve. Raziskovalni del temelji na kvantitativni analizi podatkov, pridobljenih z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 195 zaposlenih v javnem sektorju, predvsem s področja kulture.
Rezultati raziskave kažejo, da dobro opravljeno delo, dobri odnosi s sodelavci in delovni pogoji predstavljajo najpomembnejše motivacijske dejavnike zaposlenih, medtem ko višina plače in varnost zaposlitve nimata tolikšne pomembnosti, kot smo predvidevali. Ugotovljeno je bilo, da se zaposleni v plačni skupini G in plačni skupini J razlikujejo glede na stopnjo izobrazbe in spol, pri čemer so višje izobraženi posamezniki pogosteje zaposleni v plačni skupini G. Prav tako raziskava potrjuje, da sta nezadovoljstvo z delovnimi pogoji in omejene možnosti kariernega napredovanja najpogostejša razloga za zamenjavo delovnega mesta.
Na podlagi ugotovitev magistrsko delo ponuja priporočila za izboljšanje motivacije zaposlenih v javnem sektorju, med katerimi so izboljšanje delovnih pogojev, večje možnosti za napredovanje ter boljše priznavanje in nagrajevanje uspešnosti zaposlenih. Naloga s tem prispeva k razumevanju motivacije zaposlenih v javnem sektorju in odpira možnosti za nadaljnje raziskave na tem področju.
Ključne besede: javni sektor, motivacija, motivacijski dejavniki, zaposleni, plačna skupina G, plačna skupina J.
Objavljeno v DKUM: 16.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (2,28 MB) |
2. VEDENJE PORABNIKOV IN VPLIV REFERENČNIH SKUPIN NA ODLOČANJEKim Pavličič, Aleksandra Pisnik, 2024, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem projektu raziskujemo vedenje porabnikov in stopnje celotnega procesa, ki se odvijajo pred in po nakupu izdelka ali storitve. Pojasnjujemo tudi ponakupno vedenje, kjer porabnik analizira svojo nakupno odločitev, ki jo primerja s prvotnimi merili in pričakovanji, ter ugotavlja, ali je izdelek njegove potrebe zadovoljil.
V marketingu je razumevanje vedenja porabnikov posebno pomembno, saj podjetjem pomaga uspešno tržiti svoj izdelek. Na nakupno vedenje vpliva več različnih dejavnikov, med katerimi so osebni, družbeni, kulturni, ekonomski in psihološki dejavniki. Mi se osredotočamo predvsem na družbene dejavnike, pod katere uvrščamo referenčne skupine, ki so osrednja tema tega diplomskega projekta.
Definiramo jih kot skupine ljudi, ki imajo posreden ali neposreden vpliv na posameznikova stališča in vedenje (Kotler, 2004).
Preučujemo kako referenčne skupine oblikujejo nakupne odločitve porabnikov in kako podjetja ta pristop uporabljajo za tržne namene. Opisujemo kako vplivajo na zaupanje porabnikov v izdelke ter njihovo vlogo pri trženju luksuznih izdelkov.
Vpliv referenčnih skupin pojasnjujemo na primeru priznane blagovne znamke Apple, ki ima ogromno zvestih uporabnikov, njihovi izdelki pa veljajo za statusni simbol. Kot drugi primer navedemo skupino mladih mater, ki za svoje otroke iščejo izčrpne informacije preko različnih virov.
V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom zbrali podatke, ki smo jih analizirali in grafično prikazali. Ugotovili smo, da pri izdelkih, ki spadajo v višjo cenovno kategorijo posamezniki bolj upoštevajo mnenja svojih referenčnih skupin kot pri cenejših.
Sklepamo, da v primerih večjega tveganja nezadovoljstva po nakupu ljudje iščejo potrditev od svojih referenčnih skupin pred odločitvijo o nakupu.
Naša raziskava potrjuje, da so referenčne skupine pomemben dejavnik v procesu odločanja ter in pri oblikovanju nakupovalnih navad.
Ključne besede: Referenčna skupina, porabnik, nakup, vedenje, odločanje, vpliv.
Objavljeno v DKUM: 09.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,16 MB) |
3. Proces preoblikovanja logotipa glasbenih skupin : diplomsko deloLaura Drašček, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava področje preoblikovanja logotipov, s poudarkom na preoblikovanju logotipov glasbenih skupin. Ker je preoblikovanje logotipov pomemben proces, so najprej opredeljeni pojmi vizualna komunikacija, celostna grafična podoba in logotip. Predstavljeno je tako oblikovanje kot preoblikovanje logotipov, kjer je izpostavljen njihov pomen, razlogi in posledice. Drugi del diplomskega dela je osredotočen na preoblikovanje logotipov glasbenih skupin, ki delujejo v široko opredeljenem punk žanru. Analiza logotipov izbranih glasbenih skupin predstavlja osnovo za praktični primer – preoblikovanje logotipa slovenske glasbene skupine Alo!Stari. Za glasbene skupine je zelo pomemben promocijski material, na katerega so prototipno umeščeni novo nastali logotipi.
Ključne besede: logotip, preoblikovanje logotipa, glasbena skupina, punk, Alo!Stari
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (7,43 MB) |
4. Kritična analiza metod ocenjevanja vrednosti podjetij v prevzemnih poslihAleksander Krajcer, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preverjali, ali je izbrane metode ocenjevanja vrednosti podjetij mogoče uporabiti tudi v primerih prevzemnih poslov. Slednji so namreč posebne okoliščine, saj dogovorjena tržna cena pogosto odraža še dodatne motive kupcev ali prodajalcev, ki so zunanjim opazovalcem običajno neznani ali pa vsaj težko kvantificirani. Prav tako pa kupci v primeru prevzemnih poslov lahko dostopajo do določenih internih podatkov, ki so širši javnosti neznani, in na ta način izpeljejo kakovostnejšo oceno vrednosti. Izbrali smo konkreten prevzemni posel (prevzem Skupine JUB) ter pet izbranih metod ocenjevanja vrednosti. S pomočjo računovodskih izkazov ter, kjer je to bilo potrebno, lastnih presoj, izdelanih napovedi in ustreznih prilagoditev podatkov smo s pomočjo izbranih metod izračunali ocenjeno vrednost, ki je znašala 210 milijonov evrov po metodi primerljivih poslov. S tem smo se zelo približali dejanski prevzemni ceni, ki je znašala 194,5 milijona evrov. Metoda primerljivih poslov minimizira delež lastnih ocen in prilagoditev ter analizira dejanske tržne podatke, zaradi česar se je izkazala kot najbolj zanesljiva v okoliščinah prevzemnih poslov. Ugotovili smo, da je metoda diskontiranih denarnih tokov, ki sodi med metode na donosu zasnovanega načina in je danes v praksi najbolj razširjena, pogojno uporabna, če nam niso poznana vsa dejstva oziroma nimamo dostopa do vseh podatkov. Metoda namreč zahteva precejšnjo mero strokovne presoje in pripravo lastnih ocen, kar lahko privede do opaznih odstopanj v dobljenih ocenah vrednosti. Sklepna ugotovitev je, da je najboljši način izvedbe ocenjevanja ta, da uporabimo dve ali več različnih metod in dobljene rezultate medsebojno analiziramo in vsebinsko kritično ovrednotimo ter na takšnih podlagah sprejmemo končni sklep o vrednosti predmeta ocenitve.
Ključne besede: prevzemni posli, ocenjevanje vrednosti podjetja, kazalniki poslovanja, Skupina JUB
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 43; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,28 MB) |
5. Prekmursko lončarsko besedje v FilovcihMihaela Koletnik, 2007, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Razprava o lončarskem strokovnem besedju v prekmurskem ravenskem podnarečju prinaša številne lončarske izraze, ki so danes še živi v Filovcih in Tešanovcih. Večinoma so enobesedni in slovanskega izvora, med termini, prevzetimi iz tujih jezikovnih sistemov, pa je največ germanizmov in romanizmov, ki so se v prekmurščino razširili z nemškim posredovanjem.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, strokovno besedje, lončarska terminologija
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 11
 Povezava na celotno besedilo |
6. Standardizacija prekmurske transkripcije samoglasnikov : študija primeraMihaela Koletnik, Melita Zemljak Jontes, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V pričujočem prispevku bomo v okviru pilotne obravnave prekmurskega narečja preverili primernost v projektu predvidenega postopka standardizacije slovenske narečne transkripcije, pri čemer bomo (1) preverili fonetično transkripcijo prekmurskega gradiva za SLA za issln. *, issln. *- in issln. *-; (2) opravili primerjavo s fonetičnim zapisom v dialektološki literaturi in gradivu, dostopnem po posameznih regionalnih središčih; (3) na izbranih primerih opravili akustično analizo dostopnih zvočnih posnetkov (eksperimentalnofonetična analiza).
Ključne besede: slovenščina, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, gradivo za SLA, fonetični zapis, eksperimentalnofonetične analize
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 81; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (895,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Podoba človeka v primerjalnih živalskih frazemih v Marjeti na Dravskem polju : magistrsko deloMaša Kirbiš, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi z naslovom Podoba človeka v primerjalnih živalskih frazemih v Marjeti na Dravskem polju so zbrani frazemi, ki imajo za eno od sestavin poimenovanje za žival. Živalski frazemi so zbrani v vasi Marjeta na Dravskem polju, ki se uvršča v prleško narečje panonske narečne skupine.
V teoretičnem delu naloge opisu raziskovalne točke sledi glasoslovni oris obravnavanega krajevnega govora. Nabor s terensko raziskavo pridobljenega narečnega frazeološkega gradiva je po pojavnosti primerjan s slovarskimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar slovenskih frazemov).
Narečni frazemi so analizirani in uvrščeni v pomenske skupine, kakor so se izoblikovale na osnovi zbranega gradiva. Ugotovitve kažejo, da so lastnosti, prenesene na človeka, večinoma negativne ter da je v največ frazemih primerjalna sestavina domača žival. Največ (več kot dve tretjini) zbranih frazemov je lokalnospecifičnih, kar pomeni, da jih Slovar slovenskih frazemov in Slovar slovenskega knjižnega jezika ne beležita. Med živalskimi vrstami so najpogosteje zastopane svinje, med posameznimi živalmi pa pes, kača, riba, miš in bik.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, zahodno prleško narečje, narečna frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,21 MB) |
8. Nabavni proces v podjetju Stampal SB, d. o. o.Andraž Jurič, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu proučujemo poslovni proces nabave. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in aplikativnega dela. V teoretičnem delu opredelimo vlogo nabave in nabavni proces po različnih avtorjih. V aplikativnem delu proučujemo in predstavimo poslovni proces nabave na primeru podjetja Stampal SB, d. o. o., iz Slovenske Bistrice. Podjetje Stampal SB, d. o. o. je slovensko podjetje za proizvodnjo aluminijastih odkovkov in je del skupine Impol. Ker so v podjetju vsi poslovni procesi med sabo povezani in soodvisni, je nabavni proces eden najpomembnejših procesov v podjetju za uspešno poslovanje. Vloga nabave je, da podjetje oskrbuje z resursi po razumnih cenah, v ustreznih količinah in ustreznem času ter po ustrezni kakovosti. Nabavni proces se zaradi velikosti, dejavnosti in drugih dejavnikov razlikuje od podjetja do podjetja. Postopki nabavljanja niso v vseh podjetjih enaki, so pa si podobni in se vrstijo v ustaljenem vrstnem redu. V diplomskem delu ugotavljamo, da omenjeno podjetje do potankosti ne sledi klasičnim teoretičnim modelom nabavnega procesa, najdemo pa podobnosti za primerjavo.
Ključne besede: Nabavni proces, nabavno trženje, nabava, podjetje Stampal SB, d. o. o., skupina Impol.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 157; Prenosov: 47
Celotno besedilo (2,35 MB) |
9. Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarjuMihaela Koletnik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek obravnava narečna imena rastlin (fitonime) v Krajinskem parku Goričko, drugem največjem naravnem parku v Sloveniji, ki je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko–Őrség–Raab. Ta na slovenski strani obsega celotno Goričko in del Ravenskega. Imena rastlin, še danes živa v prekmurskem narečju, so bila zbrana s terensko raziskavo in so primerjana z iztočnicami v dveh temeljnih slovarjih, ki zajemata knjižni jezik, in sicer Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894–95), s čimer se želi osvetliti zgodovino pojavljanja posamezne besede, opredeliti njeno razširjenost in opozoriti na morebitne pomenske razlike.
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, botanična terminologija, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Konzonantne značilnosti koroškega, štajerskega in panonskega narečnega prostora (na primeru gradiva Zinke Zorko)Natalija Ulčnik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V prispevku so prikazane razvojne značilnosti konzonantov, ki jih je v svojih razpravah za koroški, štajerski in panonski narečni prostor navedla dialektologinja Zinka Zorko. V primerjavi z vokali, ki so doživeli več razvojnih sprememb, je konzonantom praviloma odmerjenega manj prostora, kljub temu pa je v raziskavah Zinke Zorko zajeto bogato jezikoslovno gradivo, ki lahko služi za prikaz in ponazoritev tipičnih konzonantnih značilnosti izbranih narečnih skupin, obenem pa lahko to gradivo predstavlja tudi koristno izhodišče za primerjavo konzonantnih sestavov in iskanje mednarečnih vplivov.
Ključne besede: dialektologija, fonologija, razvoj konzonantov, narečne premene, koroška narečna skupina, štajerska narečna skupina, panonska narečna skupina
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 38
Celotno besedilo (672,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
