Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Prispevek predlaga inovativen večmaterialen pristop za vpeljavo avksetičnega obnašanja v področje sintaktičnih pen. Z natančnim oblikovanjem velikosti, oblike in orientacije sintaktične pene je bilo doseženo avksetično deformacijsko obnašanje. Najprej so bili iz ekspandiranega perlita in mavca izdelani šestkotni elementi v obliki peščene ure, nato pa je bil avksetični vzorec teh elementov razporejen v škatlo iz nerjavnega jekla. Prazni prostori med vložki so bili zapolnjeni z aluminijevo zlitino (A356) s pomočjo uporabe tehnike proti gravitacijskega litja. Vliti avksetični kompozit je imel gostoto 1,52 g/cm3. Izdelan preizkušanec je bil nato deformiran s kvazi-statično obremenitvijo, da bi lahko okarakterizirali njegovo deformacijsko obnašanje in določili njegove mehanske lastnosti, zlasti Poissonovo število. Deformacija kompozita je bila avksetična s Poissonovim številom -1,04. Za boljše razumevanje mehanizma in zagotavljanje možnosti za nadaljnjo optimizacijo geometrije so bile izvedene računalniške simulacije po metodi končnih elementov.
Ključne besede: avksetične celične strukture, sintaktične pene, eksperimentalno testiranje, mehanske lastnosti, Poissonovo število
Objavljeno v DKUM: 06.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,63 MB)

Opis: Pri praktičnem delu s toplotnimi črpalkami in klimatskimi napravami se pojavlja vprašanje, v kolikšni meri ima količina plina vpliv na delovanje in karakteristike toplotne črpalke. V delu je najprej predstavljen teoretični del toplotnih črpalk, njeno delovanje in uporaba. V eksperimentalnem delu smo pripravili toplotno črpalko in jo hidravlično ter elektronsko povezali z zalogovnikom. Tako smo naredili eksperimentalno analizo, pri kateri smo s toplotno črpalko greli sanitarno vodo v zalogovniku z volumnom 100 L. Pri tem smo spremljali različne parametre s temperaturnimi in tlačnimi senzorji. Z analizo podatkov smo razbrali, da ima toplotna črpalka pri manjši polnitvi: nižje grelno število, nižje tlake in temperature uparjanja. Prav tako pa se zaradi daljšega gretja sanitarne vode dvigne tudi poraba električne energije. S temi rezultati smo ugotovili, da manjša polnitev količine plina poslabša vse zgoraj naštete karakteristike.
Ključne besede: toplotna črpalka, hladilni plin, karakteristike delovanja toplotne črpalke, grelno število, eksperiment
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (3,98 MB)

Opis: V diplomskem delu smo proučevali vpliv različnega časa redčenja poganjkov jagod v drugem letu pridelave na količino in kakovost pridelka. Poskus smo izvajali v letih 2015 in 2016 v proizvodnem nasadu jagod sorte 'Clery' v Zrkovcih v bližini Maribora. Redčenje poganjkov smo izvedli v petih različnih terminih od 17. julija do 31. septembra 2015; v poskus smo vključili tudi kontrolno obravnavanje, v katerem redčenja poganjkov nismo izvajali. Ugotovili smo, da čim kasneje opravimo redčenje poganjkov v poletno-jesenskem času, tem manjše število poganjkov se razvije do zaključka vegetacije. S poznejšim redčenjem poganjkov vplivamo tudi na manjše število plodov in manjši skupni pridelek jagod na rastlino. Čas redčenja poganjkov pa v našem poskusu ni imel vpliva na povprečno maso posameznega ploda.
Ključne besede: jagode, število poganjkov, pridelek
Objavljeno v DKUM: 22.07.2024; Ogledov: 124; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: Množica $D$ vozlišč grafa $G$ je super dominantna množica, če za vsako vozlišče $v \in V(G)-D$ obstaja vozlišče $u \in D$, ki je sosednje z $v$ in velja, da je $v$ edini sosed od $u$ v $V(G)-D$. Velikost najmanjše super dominantne množice grafa $G$ je super dominantno število grafa $G$, ki ga označujemo z $\gamma_{sp}(G)$. V magistrskem delu raziskujemo lastnosti super dominantnega števila. V ta namen najprej predstavimo osnovne pojme na grafih, predstavimo nekaj pomembnih družin grafov in veliko različnih grafovskih invariant, ki so povezane s super dominantnim številom. V drugem delu pričnemo z raziskovanjem super dominantnih množic. Najprej izračunamo super dominantno število za nekaj pomembnih družin grafov in dokažemo, da za vsak povezan graf na vsaj dveh vozliščih velja: $\frac{n}{2} \leq \gamma_{sp}(G)\leq |V(G)|-1$. Nato super dominantno število raziskujemo na drevesih. Dokažemo boljšo zgornjo mejo super dominantnega števila dreves in se ukvarjamo z grafi, ki to mejo dosežejo. Na koncu super dominantno število dreves navzgor omejimo še z $2$-dominantnim številom grafa. V zadnjem delu magistrske naloge predstavimo zvezo super dominantnega števila z mnogimi grafovskimi invariantami, kot so velikost največjega prirejanja, neodvisnostno število in mnoge druge.
Ključne besede: super dominantno število, super dominantna množica, drevo, neodvisnostno število, dominantno število, prirejanje
Objavljeno v DKUM: 11.06.2024; Ogledov: 153; Prenosov: 40
Celotno besedilo (6,92 MB)

Opis: ▫$2$▫-pakirno število ▫$\rho_2(G)$▫ grafa ▫$G$▫ je kardinalnost največjega ▫$2$▫-pakiranja grafa ▫$G$▫, odprto pakirno število ▫$\rho^{\rm o}(G)$▫ pa kardinalnost največjega odprtega pakiranja grafa ▫$G$▫, kjer je odprto pakiranje (oz. ▫$2$▫ pakiranje) množica vozlišč grafa ▫$G$▫, katerih dve (zaprti) soseščini se ne sekata. Dokazano je, da če je ▫$G$▫ dvodelen, potem je ▫$\rho^{\rm o}(G\Box K_2) = 2\rho_2(G)$▫. Za hiperkocke sta določeni spodnji meji ▫$\rho_2(Q_n) \ge 2^{n - \lfloor \log n\rfloor -1}$▫ in ▫$\rho^{\rm o}(Q_n) \ge 2^{n - \lfloor \log (n-1)\rfloor -1}$▫. Te ugotovitve so uporabljene za injektivna barvanja hiperkock. Dokazano je, da je ▫$Q_9$▫ najmanjša hiperkocka, ki ni popolno injektivno obarvljiva. Dokazano je tudi, da je ▫$\gamma_t(Q_{2^k}\times H) = 2^{2^k-k}\gamma_t(H)$▫, kjer je ▫$H$▫ poljuben graf brez izoliranih vozlišč.
Ključne besede: 2-pakirno število, odprto pakirno število, dvodelna prizma, hiperkocke, injektivno barvanje, celotno dominacijsko število, 2-packing number, open packing number, bipartite prism, hypercube, injective coloring, total domination number
Objavljeno v DKUM: 28.02.2024; Ogledov: 260; Prenosov: 5
Povezava na celotno besedilo