| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 379
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekonometrična analiza potrošne funkcije na Danskem, Švedskem in Norveškem
Larisa Majerič, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava ekonometrično analizo potrošne funkcije na Danskem, Švedskem in Norveškem, ki predstavlja pomemben makroekonomski dejavnik. Teoretična izhodišča izhajajo iz sodobnih kot tudi klasičnih teorij potrošnje avtorjev Keynes, Fisher, Modigliani in Friedman, kateri so vsi pomembno prispevali k razumevanju ekonomije in pomenu potrošnje. Avtorji poudarjajo vpliv razpoložljivega dohodka, varčevanja gospodinjstev in pričakovanj na oblikovanje potrošnih vzorcev. Analitični del temelji na kvartalnih podatkih v izbranem obdobju od leta 2000 do leta 2023, kjer so bili z uporabo metode najmanjših kvadratov, ocenjeni regresijski modeli posameznih izbranih držav. V okviru empirične analize so bile preverjene ključne predpostavke linearnega regresijskega modela, vključno z normalno porazdelitvijo, multikolinearnostjo, heteroskedastičnostjo in avtokorelacijo. Za preverjanje predpostavk so bili uporabljeni testi Jarque-Bera, Breusch-Pagan, White, Glejser, Durin-Watson kot tudi upoštevanje vrednosti variančno-inflacijskega faktorja. Rezultati potrjujejo, da je razpoložljivi dohodek statistično značilen dejavnik potrošnje v vseh treh državah, ob tem pa imajo zelo pomembno vlogo tudi razmere na trgu dela, katerih odziv je moč razbrati iz stopnje zaposlenosti in stopnje brezposelnosti. Danska in Švedska izkazujeta visoko stabilnost potrošnih vzorcev, medtem ko je potrošnja na Norveškem bolj volatilna, izrazito v časih kriznih razmer, predvsem zaradi vpliva cen energentov in nihanja obrestnih mer. Empirična analiza diplomskega dela potrjuje, da so dohodkovne spremenljivke ključen determinant potrošnje, hkrati pa je analiza pokazala, da se na ravni posameznih gospodarstev odražajo posebnosti makroekonomskega okolja, tudi med tako ekonomsko, politično, socialno, kulturno in zgodovinsko povezanimi državami kot so Danska, Švedska in Norveška.
Ključne besede: Potrošna funkcija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, gospodinjstva, Danska, Švedska, Norveška.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

2.
Ekonometrična analiza uvozne funkcije ZDA, Kanade in Mehike
Gašper Waldhütter, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava uvozno funkcijo ZDA, Kanade in Mehike. Z ekonometričnim pristopom smo analizirali vpliv izbranih dejavnikov na gibanje realnega uvoza v posamezni državi. Predstavili smo uvozna gibanja in strukturo uvoza za vsako izmed obravnavanih držav. Za oceno modelov smo uporabili metodo najmanjših kvadratov in preverili njihovo ustreznost z ekonometričnimi testi. Kot pojasnjevalne spremenljivke smo uporabili indeks industrijske proizvodnje, neposredne tuje investicije, realni efektivni devizni tečaj, indeks svetovne negotovosti in uvoz iz preteklega obdobja. Ugotovili smo, da so oblikovani modeli primerno specificirani, robustni in primerni za analizo obravnavane tematike. Rezultati kažejo, da so uvozne funkcije med državami različno oblikovane – na uvoz v ZDA vplivata predvsem manufaktura in tuje investicije, v Kanadi ima vpliv na uvoz realni efektivni devizni tečaj, v Mehiki pa ima pomemben negativen vpliv globalna negotovost.
Ključne besede: ekonometrična analiza, uvozna funkcija, metoda najmanjših kvadratov, ZDA, Kanada, Mehika, realni uvoz
Objavljeno v DKUM: 10.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (986,61 KB)

3.
Ekonometrična analiza izvozne funkcije izbranih držav Latinske Amerike
Lina Jenšac, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava ekonometrično analizo modela izvoznih funkcij Brazilije, Čila in Kolumbije. V nalogi smo definirali in preučili izvoz, njegove dejavnike ter njegov vpliv na gospodarstvo in analizirali obstoječe predhodno izvedene empirične študije z obravnavanega področja. Izhodiščne četrtletne podatke za agregatni izvoz smo pridobili iz statističnih baz IMF in WUI. Specificirali smo tri linearne izvozne funkcije z odloženo spremenljivko, ki smo jih ocenili s pomočjo programa EViews, pri čemer je bila uporabljena metoda najmanjših kvadratov (OLS). Pojasnjevalne spremenljivke izvozne funkcije Brazilije so indeks industrijske proizvodnje, realni izvoz blaga in storitev, odložen za eno obdobje, tuje neposredne investicije, odložene za štiri obdobja in slamnata spremenljivka. V izvozno funkcijo Čila smo vključili pojasnjevalne spremenljivke indeks industrijske proizvodnje, svetovni indeks negotovosti ter realni izvoz blaga in storitev odložen za eno obdobje. V izvozni funkciji Kolumbije pojasnjevalne spremenljivke predstavljajo indeks industrijske proizvodnje – proizvodni sektor, realni izvoz blaga in storitev Kolumbije, odložen za eno obdobje, indeks cen proizvajalcev in slamnata spremenljivka. Pojasnili smo osnovno deskriptivno statistiko, ocene regresijskih koeficientov, testirali smo ustreznost specifikacij in preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Rezultati kažejo, da so v primeru Brazilije in Kolumbije vse izbrane pojasnjevalne spremenljivke statistično značilne, medtem ko je pri Čilu značilna zgolj pretekla vrednost izvoza. Modeli so bili preverjeni z različnimi ekonometričnimi testi, ki so razkrili težave s heteroskedastičnostjo v modelih Brazilije in Kolumbije, a potrdili veljavnost predpostavk OLS metode za Čile. Potrjene so bile tri hipoteze o vplivu specifičnih spremenljivk na izvoz v posameznih državah, četrta hipoteza o izpolnjevanju vseh OLS predpostavk pa je bila potrjena le za Čile.
Ključne besede: izvozna funkcija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, Brazilija, Čile, Kolumbija
Objavljeno v DKUM: 10.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

4.
Posledice neuporabe registrirane znamke : razširjene sankcije in omejitve za imetnike znamk
Martina Repas, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek analizira resno in dejansko uporabo znamke v gospodarskem prometu kot obveznost, ki ima za imetnika znamke pomembne posledice in omejitve. Z novelo Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1E) so se te celo razširile. Neuporaba znamke v obdobju petih zaporednih let lahko privede do njenega prenehanja. Prav tako pa lahko privede tudi do številnih omejitev imetnika v postopkih ugovora registracije kasnejše znamke, ničnosti in kršitve znamke, kjer bo imetnik znamke zaradi njene neuporabe moral trpeti obstoj in veljavnost enakih ali podobnih kasnejših znamk, obenem pa bo njegova znamka izpostavljena prenehanju. V vseh postopkih, v katerih ima uporaba znamke pomembne implikacije, resno in dejansko uporabo dokazuje imetnik zadevne znamke. Posledicam neuporabe se lahko izogne le z dokazovanjem opravičljivih razlogov za neuporabo, merila za utemeljitev teh pa so v sodni praksi postavljena visoko.
Ključne besede: resna in dejanska uporaba znamke, razveljavitev, ex nunc, registracija, kršitev, blago in storitve, ničnost, bistvena funkcija znamke
Objavljeno v DKUM: 18.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (574,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Togi kontinuumi in inverzne limite : doktorska disertacija
Teja Kac, 2024, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji bomo preučevali inverzne limite inverznih zaporedij in inverzne limite inverznih zaporedij s kontinuumi (ali kompaktnimi metričnimi prostori) z navzgor polzveznimi veznimi funkcijami, ki jih na kratko imenujemo posplošene inverzne limite. Glavni vprašanji, s katerimi se ukvarjamo v disertaciji, sta: za katere kontinuume $X$ velja, da je inverzna limita inverznega zaporedja kontinuumov $X$ in zveznih surjektivnih funkcij iz $X$ v $X$ homeomorfna $X$, in kakšni morata biti dve inverzni zaporedji, da bosta inverzni limiti teh zaporedij homeomorfni. V prvem poglavju podamo nekatere osnovne pojme, kot so kontinuum, inverzna limita in posplošena inverzna limita. Podamo tudi nekatere znane primere kontinuumov. Dokažemo izreka o inverznih limitah in posplošenih inverznih limitah, ki jih uporabimo v kasnejših poglavjih. V drugem poglavju disertacije definiramo pojme Cookov kontinuum, $\frac{1}{n}$-tog kontinuum, $0$-tog kontinuum in stopnja togosti kontinuuma. Dokazali bomo nekatere lastnosti Cookovih kontinuumov. Nato definiramo zvezdo kontinuumov, pot kontinuumov in cikel kontinuumov. Sledijo izreki, ki določijo stopnjo togosti izbranih zvezd, poti in ciklov kontinuumov. Nato še definiramo enostavno pahljačo Cookovih kontinuumov ter dokažemo, da je stopnja togosti te enostavne pahljače Cookovih kontinuumov enaka neskončno. V zadnjem razdelku drugega poglavja si ogledamo inverzne limite izbranih zvezd kontinuumov, poti kontinuumov, ciklov kontinuumov in enostavne pahljače Cookovih kontinuumov z zveznimi surjektivnimi funkcijami. Na koncu poglavja podamo neštevno družino paroma nehomeomorfnih kontinuumov s stopnjo togosti enako neskončno, katerih inverzna limita z zveznimi surjektivnimi funkcijami je homeomorfna osnovnemu kontinuumu. Omenimo, da s podano družino ne podamo popolne klasifikacije takšnih kontinuumov. Tretjo poglavje je razdeljeno na dva glavna dela. V prvem delu definiramo razne nove pojme, katerih osnovni prostori so drevesa. Osredotočili se bomo na homeomorfnost posplošenih inverznih limit inverznih zaporedij, katerih koordinatni prostori so prav tako drevesa, vezne funkcije pa morajo zadostovati prej omenjenim definicijam. V drugem delu pa so definicije osnovane na kompaktnih metričnih prostorih. Dokazali bomo izrek o homeomorfnosti posplošenih inverznih limit inverznih zaporedij kompaktnih metričnih prostorov z ustreznimi večličnimi navzgor polzveznimi funkcijami. V zadnjem poglavju so podana nekatera odprta vprašanja in predstavljene so smeri za nadaljnjo raziskovalno delo.
Ključne besede: kontinuum, inverzna limita, posplošena inverzna limita, inverzno zaporedje, večlična funkcija, Cookov kontinuum, tog kontinuum, stopnja togosti, zvezda kontinuumov, pot kontinuumov, cikel kontinuumov, enostavna pahljača Cookovih kontinuumov, kompakten metrični prostor, ireducibilen kontinuum, markovska particija, markovska funkcija, markovski sistem
Objavljeno v DKUM: 19.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

6.
Globalizacija in prihodnost kadrovske funkcije v slovenskem okolju
Marjetka Lucija Prelog, 2024, magistrsko delo

Opis: magistrske naloge z naslovom Globalizacija in prihodnost kadrovske funkcije v slovenskem okolju obravnava vpliv globalizacije na upravljanje človeških virov v slovenskih podjetjih. Naloga raziskuje, kako globalni trendi in tehnološki napredek oblikujejo kadrovske prakse ter kakšne izzive to predstavlja za slovenske organizacije. Namen raziskave je analizirati vpliv globalizacije na kadrovsko funkcijo, prepoznati glavne izzive pri implementaciji globalnih praks in predlagati rešitve za prilagoditev tem spremembam. V teoretičnem delu naloga pojasnjuje ključne pojme globalizacije, njen zgodovinski razvoj in vpliv na svetovno gospodarstvo. Obravnava tudi razvoj in vlogo kadrovske funkcije v sodobnih organizacijah ter spremembe, ki jih prinašata globalizacija in tehnološki napredek. Poseben poudarek je na izzivih, kot so iskanje in zadrževanje talentov, prilagajanje multikulturnim delovnim okoljem in implementacija digitalnih orodij v kadrovske procese. Raziskovalni del temelji na kvalitativni analizi, ki vključuje intervjuje s petimi slovenskimi kadrovskimi strokovnjaki. Namen teh intervjujev je bil pridobiti vpogled v aktualne prakse in izzive, s katerimi se soočajo slovenska podjetja. Ugotovljeno je, da globalizacija povečuje potrebe po fleksibilnih delovnih pogojih, raznolikosti v kadrih in uporabi digitalnih rešitev. Vendar pa so slovenska podjetja omejena z dostopom do naprednih kadrovskih orodij in s težavami pri prilagajanju globalnih praks lokalnim razmeram. Zaključek naloge poudarja pomen prilagoditve globalnih trendov lokalnim specifikam ter potrebo po stalnem izobraževanju kadrovskih strokovnjakov. Med priporočili so uvedba prilagodljivih delovnih pogojev, večja vlaganja v razvoj digitalnih kompetenc zaposlenih in večja usmerjenost v strateško kadrovsko načrtovanje. Globalizacija predstavlja izziv, vendar hkrati ponuja priložnosti za razvoj bolj konkurenčnih in inovativnih kadrovskih praks v Sloveniji.
Ključne besede: globalizacija, kadrovska funkcija, tveganja, tehnološki napredek, slovenska podjetja
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

7.
Ekonometrična analiza izvozne funkcije Irske, Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva
Nejc Vovko, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo pripravili modele za oceno izvozne funkcije Irske, Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva. V študiji smo uporabili metodo najmanjših kvadratov za ocenjevanje vpliva različnih makroekonomskih spremenljivk na realni izvoz držav. Kot pojasnjevalne spremenljivke smo uporabili realni efektivni devizni tečaj, zaposlenost, indeks industrijske proizvodnje, indeks cen proizvajalcev, neposredne tuje naložbe in realni izvoz, odložen za eno časovno obdobje. Ocenjene izvozne funkcije so bile preizkušene glede ustrezne specifikacije in stabilnosti regresijskih koeficientov. Prav tako smo preverili, ali so izpolnjene osnovne predpostavke metode najmanjših kvadratov. Rezultati študije kažejo, da realni efektivni devizni tečaji in realni izvoz preteklega obdobja statistično značilno vplivajo na realni izvoz v tekočem obdobju za vse tri preučevane države.
Ključne besede: ekonometrična analiza, izvozna funkcija, metoda najmanjših kvadratov, realni izvoz
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

8.
Vpliv antidepresivov na spolno funkcijo
Laura Lešnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Antidepresivi so pogosta terapevtska izbira za zdravljenje depresije ter imajo različne pozitivne in tudi negativne posledice pri posameznikih. Namen zaključnega dela je predstaviti vpliv antidepresivov na spolno funkcijo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. V zaključnem delu smo literaturo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL (EBSCO), Cochrane Library in ScienceDirect ter v iskalniku Google Učenjak, in sicer na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Izvedli smo analizo in sintezo literature ter jo razvrstili v hierarhijo dokazov. Rezultati: Od skupno 319 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 8 člankov. Ugotovili smo, da nekateri antidepresivi izrazito vplivajo na spolnost tako pri moških kot pri ženskah. Študije so pokazale, da antidepresivi pri ženskah povzročajo zmanjšano spolno željo, težave pri vzburjenju, doseganju orgazma in lubrikaciji ter druge težave. Pri moških so se pojavili simptomi, kot so zakasnitev ejakulacije, težave z erekcijo ter včasih boleča in retrogradna ejakulacija. Pomembno je te težave prepoznavati in terapijo prilagoditi posamezniku. Razprava in zaključek: Zdravljenje z antidepresivi, kjer so v ospredju selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina, lahko povzročajo pomembne stranske učinke na področju spolnosti.
Ključne besede: depresija, antidepresivi, spolna funkcija
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

9.
Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem : podobe in družbena funkcija
Matjaž Birk, 2014, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek obravnava podobe slovenske književnosti v nemški regionalni časopisni periodiki na Slovenskem od začetka 19. stoletja dalje ter njihovo vpetost v ideološke in kulturne diskurze. Na podlagi analize insceniranja tujega in lastnega v kulturi osvetljuje nekatere manj znane imagološke, sociološke in družbenofunkcijske vidike literarnih podob, prvenstveno z ozirom na (re)definiranje kulturne identitete in preseganje nacionalnokulturnih ločnic.
Ključne besede: modalizacija slovenske književnosti, nemško časopisje, imagologija, družbena funkcija, kulturna identiteta
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 164; Prenosov: 7
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Analitična mehanika
Milan Ambrožič, Arbresha Hölbl, 2023, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo

Opis: Pri predmetu Analitična mehanika obravnavamo številne probleme iz mehanike, predvsem dinamike, na bolj matematično sistematičen način, kot je navada pri običajnih fizikalnih nalogah, npr. v zvezi z drugim Newtonovim zakonom. S tem lahko vključimo tudi kompleksnejše geometrije pri gibanju teles. Ključni del analitične mehanike je vpeljava generaliziranih koordinat kot neodvisnih spremenljivk gibanja, s katerimi izrazimo Lagrangeevo funkcijo ali pa Hamiltonian. Nazadnje moramo rešiti ustrezne diferencialne enačbe, da najdemo časovno odvisnost generaliziranih koordinat. Gravitacija in nihanje sta značilni področji, kjer koristno uporabimo matematični formalizem analitične mehanike.
Ključne besede: Lagrangeeva funkcija, Hamiltonian, Euler-Lagrangeeve enačbe, mehanika, variacijski račun, enostavna telesa in sistemi teles
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 410; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (6,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici