| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 56 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
51.
Komunikacija in kakovost življenja bolnikov po totalni laringektomiji
Milana Kantar, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Totalna laringektomija je poseg pri katerem se bolniku, največkrat zaradi malignega obolenja, grlo v celoti odstrani. Bolniku se naredi traheostoma, s pomočjo katere diha, pot prehranjevanja pa se popolnoma loči od dihalne poti. Totalna laringektomija spremeni življenje bolnika in njegovo kakovost, saj bolnik ni več zmožen govora oz. verbalne komunikacije. Namen zaključnega dela je ugotoviti kakšna je komunikacija in kakovost življenja bolnikov po totalni laringektomiji. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je uporabljen sistematični pregled strokovne in znanstvene literature. Potek iskanja literature je predstavljen v PRISMA diagramu poteka. Iskanje literature je potekalo po vnaprej zastavljenjih vključitvenih in izključitvenih kriterijih, glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Rezultati: Z analizo strokovne literature smo ugotovili, da totalna laringektomija v veliki meri vpliva na kakovost življenja bolnikov, predvsem zaradi nezmožnosti verbalne komunikacije. V prvih letih življenja po totalni laringektomiji se bolniki še vedno navajajo na nov način življenja, nove načine komunikacije in interakcije z drugimi. Zmanjšana kakovost življenja pri bolnikih povzroči občutek manjvrednosti, pojav depresije, anksioznosti, zaprtosti v sebe. Bolniki so lahko izpostavljeni stigmatizaciji, imajo občutek nesprejetosti, zaradi izgube smisla življenja se pri nekaterih pojavljajo samomorilne misli. Diskusija in zaključek: Totalna laringektomija zelo vpliva na kakovost življenja bolnikov. Prizadeto je bolnikovo fizično, psihično in socialno življenje. Po posegu potrebujejo podporo in pomoč, tako zdravstvenega in negovalnega osebja, kot tudi družine in prijateljev.
Ključne besede: odstranitev grla, traheostoma, kvaliteta življenja, govor, verbalna komunikacija
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 340; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

52.
Vpliv raka dojke na pojav psihosocialne motnje pri oboleli ženski
Lucija Slameršek, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča. Rak dojke je najpogostejša maligna bolezen žensk v razvitem svetu. Zdravi se s kombinacijo različnih metod, ki od obolele ženske zahtevajo velik fizični in psihični napor, na njej in njeni osebnosti pa pustijo velik pečat. Naš namen je predstaviti rak dojke, ter posledice, ki jih le-ta pušča na njenih socialnih stikih, psihološke težave, ki se pojavljajo kot posledica spremenjenega fizičnega izgleda, in kako se z njimi spopadati. Raziskovalne metode. Diplomsko delo vključuje deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo uporabljali kvalitativno metodologijo. Metoda izbora je intervju, ki smo ga izvedli v ambulanti s pacientko po zaključenem zdravljenju raka dojke. Rezultati. Naše ugotovitve so, da sama diagnoza raka dojke zelo prizadene pacientko. Ob diagnozi se najprej pojavi stanje šoka, nato tekom zdravljenja preide v brezup, psihično in fizično izčrpanost. Pomembno je, da ima pacientka ob sebi nekoga, ki mu lahko zaupa, se nanj osloni. V našem primeru je to bil partner, pa tudi skupine za samopomoč, kjer so ženske z istimi težavami, ki skupaj premagujejo ovire. V našem primeru je pacientki pomagalo tudi izobraževanje o bolezni. Diskusija in zaključek. Rak dojke na ženski pusti velik pečat. Ne samo, da njen telesni izgled ne bo več isti, tudi njena osebnost bo za vedno spremenjena. Diagnoza in zdravljenje sta zelo obremenjujoča za psiho obolele ženske in za njene socialne stike. Spremeni se pacientkin odnos s partnerjem, družino, socialnim okoljem. Pomembno je, da se pacientka zna s težavami spopadati, pri tem ji lahko pomagajo njeni bližnji, učinkovite pa so tudi skupine za samopomoč.
Ključne besede: rak, kvaliteta življenja, zdravljenje raka dojke, psihična motnja, socialna motnja.
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 152; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (873,81 KB)

53.
Vpliv duševne motnje na pacientovo kakovost življenja
Iris Kališnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Kakovost življenja in z njo sreča, ni pogojena samo s posameznikovim finančnim stanjem in imetjem, ampak predvsem s tem kako zadovoljen je s svojim življenjem. Kakovost življenja ima velik pomen tudi za paciente z duševno motnjo, saj so zaradi svojega stanja velikokrat prikrajšani pri osnovnih stvareh, ki vplivajo na zadovoljstvo v življenju. Pregled literature je pokazal, da na kakovost življenja pacienta z duševno motnjo vpliva veliko dejavnikov, tako pri pacientih pred hospitalizacijo kot pri pacientih v času hospitalizacije in ponovnemu vključevanju v družbo po hospitalizaciji. Najpomembnejši izmed teh dejavnikov so družina in njena podpora, stigma, razpoložljiva pomoč in možnosti zaposlitve, ki posamezniku omogočajo karseda normalno in neodvisno življenje. V diplomskem delu smo raziskali, kako posamezni dejavniki vplivajo na življenje pacienta z duševno motnjo in ugotovili, da kljub izobraževanju na tem področju in porastu v pojavu duševnih motenj, paciente še zmeraj spremlja močna stigma. Ta izvira iz nerazumevanja duševnih motenj, saj je vsaka drugačna in posebna tako kot tudi vsak posameznik, ki za to motnjo zboli.
Ključne besede: Psihiatrija, mentalno zdravje, kvaliteta življenja, psihosocialna rehabilitacija, stigma, skupnostna obravnava, resocializacija.
Objavljeno: 11.07.2019; Ogledov: 249; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (416,04 KB)

54.
Kakovost življenja pacienta s shizoafektivno motnjo
Ana Sajovic, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Za shizoafektivno motnjo so značilne epizodične motnje, pri katerih so vidni tako afektivni kot shizofreni simptomi, ki pa ne upravičujejo diagnoze bodisi shizofrenije ali depresivne ali manične epizode. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv shizoafektivne motnje na kakovost življenja. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno (opisno) metodo dela, v empiričnem delu pa kvalitativno metodologijo raziskovanja. Opravili smo intervju s pacientko, ki ima diagnosticirano shizoafektivno motnjo. Rezultati: Ugotovili smo, da ima pacientka težave s prekomerno telesno težo, z motenim vzorcem spanja in s tesnobo, kar lahko vpliva na kakovost življenja. Pacientka dobro pozna sebe, se posluša, se zna soočiti s stresnimi situacijami, ki bi lahko vplivale na kakovost življenja. Diskusija in zaključek: Kakovost življenja niso le posameznikove finančne zmožnosti, ampak je povezana tudi z občutkom zadovoljstva z lastnim življenjem. Pomembno je, da zna posameznik obvladovati stres, poslušati svoje telo, sebe. Prav tako je zelo pomembna vloga in podpora družine, skupnosti, ki v veliki meri pripomore k boljši kakovosti življenja pacienta.
Ključne besede: Duševne motnje, kvaliteta življenja, psihiatrična zdravstvena nega, negovalne diagnoze, NANDA
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 106; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (574,74 KB)

55.
Kakovost življenja bolnika s perkutano endoskopsko gastrostomo
Urška Bratušek, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Vstavitev perkutane endoskopske gastrostome je manjši kirurški poseg, opravljen v lokalni anesteziji, pri katerem se del želodca pričvrsti na trebušno steno, vstavi se gastrostomska cevka, s pomočjo katere se bolnik prehranjuje. Vstavitev je navadno izvedena zaradi nezmožnosti hranjenja per os ali zaradi rakavega obolenja, najpogosteje gre za rak glave ali vratu. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je kakovost življenja bolnika z vstavljeno perkutano endoskopsko gastrostomo. Raziskovalne metode: Uporabljen je sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature. Potek iskanja literature je predstavljen v PRISMA diagramu. Glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje, je iskanje literature potekalo po vnaprej zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijih. V analizo je zajetih 15 raziskav. Rezultati: Z analizo literature smo ugotovili, da perkutana endoskopska gastrostoma ne vpliva na izboljšanje kakovosti življenja, pa tudi na zmanjšanje kakovosti življenja ne. Zaradi nezmožnosti hranjenja per os gre predvsem za olajšanje težav, saj perkutana endoskopska gastrostoma vzdržuje prehranjenost in telesno težo. V prvih mesecih po vstavitvi je prisotnih veliko težav. Največje težave povzroča spoprijemanje bolnika s perkutano endoskopsko gastrostomo, slabost, hiter občutek sitosti, okužba, krvavenje in zatekanje želodčnega soka ob vstopnem mestu gastrostomske cevke. Nekje po šestih mesecih pa bolniki začnejo perkutano endoskopsko gastrostomo doživljati tudi pozitivno. Diskusija in zaključek: Na posameznikovo življenje perkutana endoskopska gastrostoma najprej zaradi številnih sprememb in težav, do katerih pride po vstavitvi, vpliva negativno. Kasneje pa vpliva pozitivno, saj lajša posledice določene bolezni in s tem izboljša kakovost življenja bolnika.
Ključne besede: Rak, prehranjevanje, gastrostomska cevka, zapleti, kvaliteta življenja.
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 101; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1004,78 KB)

56.
Problematika kajenja pri pacientih z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvoju
Eva Ornik, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Za področje psihiatrične zdravstvene nege je pomembno, da poznamo problematiko kajenja pri ljudeh z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvoju. Namen diplomskega dela je raziskati področje kajenja pri ljudeh z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvoju ter dejavnike, ki vplivajo na kajenje, kako to doživljajo posamezniki, ter kaj vpliva na odločitev o prenehanju kajenja. Raziskovalna metodologija in metode: Za predstavitev teoretičnih izhodišč smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo pregled in analizo slovenske in tuje literature iz področja, ki ga opisujemo. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela, raziskovali smo s pomočjo anketnega vprašalnika. Podatke smo na koncu analizirali in jih predstavili s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je od 100 anketirancev, kar 79 trenutnih kadilcev, 11 bivših kadilcev in 10 nekadilcev. 42 % anketirancev ne razmišlja o prenehanju kajenja. O pomembnosti kajenja je kar 42 % anketirancev na lestvici od 1 do 10, izbralo 10. Večina anketirancev, 87 %, meni, da so odvisni od kajenja. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da je med pacienti z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvoju veliko trenutnih ali bivših kadilcev, ki kljub zavedanju, da kajenje škoduje zdravju, še vedno kadijo. Do prenehanja kajenja bi večino pripeljala želja po izboljšanju zdravstvenega stanja, bolezen njihovih bližnjih kot posledica kajenja ter prihranek oziroma pomanjkanje denarja.
Ključne besede: psihiatrija, psihiatrični pacient, kvaliteta življenja, prenehanje kajenja, nikotinska odvisnost
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 57; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (812,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici